Francosko otočje po izgredih s policijsko uro in prepovedjo prodaje alkohola

Avstralska zunanja ministrica Penny Wong je potrdila, da je Avstralija od francoskih oblasti prejela dovoljenje za evakuacijo z dvema letaloma, s katerimi bodo evakuirali njihove državljane, bilo naj bi jih okoli 300, in tudi turiste. Nova Zelandija namerava v domovino pomagati 50 svojim državljanom. Evakuacijski leti bodo stekli v prihodnjih dneh, na otočju naj bi se sicer nahajalo okoli 3200 turistov. 

Bo pa iz Pariza danes zvečer na Novo Kaledonijo odpotoval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bo skušal z obiskom prispevati k umirjanju razmer.

Na otočju z okoli 270.000 prebivalci že več desetletij vladajo nemiri med avtohtonim prebivalstvom Kanaki, ki si želi neodvisnost, in potomci Francozov, ki si želijo ostati del Francije. 

13. maja pa je izbruhnilo nasilje, saj je zakonodajni organ v Parizu razpravljal o spremembi volilne zakonodaje. Ta bi med drugim prebivalcem, ki živijo v Novi Kaledoniji že 10 let, omogočila, da bi lahko glasovali na pokrajinskih volitvah. Nasprotniki trdijo, da je sprememba namenjena zgolj favoriziranju francoskih politikov na otočju, medtem ko naj bi Kanake, ki so nekoč trpeli zaradi vsesplošne degradacije in rasne zapostavljenosti in trenutno predstavljajo dobrih 40 odstotkov prebivalstva, odrinila v ozadje. 

Spodnji dom francoskega parlamenta je prejšnji teden sprejel sporno volilno reformo, ki naj bi jo dokončno potrdili do konca junija.

V spopadih je doslej umrlo najmanj šest oseb, več sto je ranjenih. Otočje se sicer spopada tudi z gospodarsko krizo in socialno neenakostjo. 

Požgani avtomobili, izropane trgovine in policijska ura

Do torka so aretirali že skoraj 300 protestnikov, ki so v glavnem mestu Noumea netili požare, ropali in uničevali mesto. Sprehod po otoku je postal nevaren, zato med 18. in 6. uro velja policijska ura, v veljavi je tudi prepoved prodaje alkohola.

Na ulicah in cestah so zažgani avtomobili, trgovine so izropane, nekatere stavbe pa so se spremenile v ruševine. Francija je na otočje že poslala več tisoč varnostnih sil, v tem tednu pa naj bi jih prišlo še več, da bodo poskušali zatreti nasilje in vzpostaviti nadzor, poroča AP. 

Francoske sile so v ponedeljek tako sprožile operacijo z namenom obnovitve nadzora nad ključno cesto, ki povezuje prestolnico otočja Noumea z mednarodnim letališčem.

Francija je kolonizirala Novo Kaledonijo sredi 19. stoletja. Pravni položaj čezmorskega ozemlja je otočje pridobilo po drugi svetovni vojni, v naslednjih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.

Nova Kaledonija je za Pariz pomembna tudi kot strateško vojaško oporišče in zaradi tamkajšnjih nahajališč niklja. Trenutno nasilje je najhujše v zadnjih približno 40 letih.