V Hongkongu znova vre: tokrat zaradi zakona o himni

Ulice v bližini stavbe, v kateri se nahaja zakonodajni svet v Hongkongu, ki razpravlja o novem zakonu o državni himni, so blokirane, prehod pa je dovoljen le tistim, ki imajo delovne dovolilnice. Zaprli so tudi trgovine v bližini. Kljub temu pa v mestu na več lokacijah potekajo protesti proti sprejetju novega zakona o himni, ki predvideva kazni v primeru razžalitve kitajske himne. Protivladni protestniki nov zakon vidijo kot nov poskus poglabljanja kitajskega vpliva na Hongkong. 

Hongkonška policija je doslej pridržala že najmanj 300 protestnikov, med njimi tudi dijake. Nekateri protestniki naj bi po poročanju tujih medijev pri sebi imeli molotovke. Protesti so sicer potekali v več delih mesta, udeležilo pa se jih je več sto ljudi. Protestniki so med drugim vzklikali: "Neodvisnost Hongkonga, to je edina pot."

Na tisoče oboroženih policistov je preplavilo mesto, da bi preprečili množične demonstracije in morebitne izgrede. Policija se je nad protestnike, da bi jih pregnala, spravila tudi s slepimi naboji s solzivcem. Ker je policija pred železniško postajo ustavljala in pregledovala mimoidoče, so se na družbenih omrežjih pojavili očitki, da je Hongkong postal "policijska država". 

Policija pa je protestnike obtožila požiganja in metanja predmetov v policiste. "Policija ni imela nobene druge možnosti, zato je morala uporabiti minimalno silo, vključno z naboji s solzivcem, da bi preprečila nezakonito in nasilno vedenje," so sporočili. 

Zakaj protestirajo?

Osnutek zakona, ki so ga pripravili že lani, danes pa o njem razpravlja zakonodajni svet v Hongkongu, predvideva triletno zaporno kazen in globo v višini 50.000 hongkonških dolarjev (približno 5900 evrov) v primeru razžalitve himne ali uporabe v komercialne namene. O zakonu naj bi glasovali 4. junija, na obletnico masakra na Trgu nebeškega miru. Dodatno olje na ogenj je prililo dejstvo, da so oblasti prepovedale letošnjo vigilijo ob obletnici masakra. 

Po vrnitvi nekdanje britanske kolonije Kitajski leta 1997 ima mesto avtonomno upravo po načelu ena država, dva sistema. Od lani poleti je mesto prizorišče množičnih protestov, ki so usmerjeni proti vodilnim oblastnikom v mestu, ravnanju policije ter nadvladi Pekinga. Proteste je začasno prekinila pandemija covida-19.

Prebivalci mesta so se na ulice ponovno podali minuli teden zaradi načrtov Pekinga o zakonu o nacionalni varnosti, ki naj bi bil usmerjen proti separatističnim težnjam v Hongkongu. Hongkonške oblasti so v začetku tedna podprle kitajske načrte, čeprav jim prodemokratični politiki v mestu nasprotujejo.

Podobno zakonodajo so skušali sprejeti že leta 2003, a so jo umaknili zaradi množičnih demonstracij. 

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek posvaril, da bo proti Kitajski sprejel ukrepe, če bo sprejela zakon o nacionalni varnosti. Trump sicer ni pojasnil, ali namerava uvesti nove sankcije proti Kitajski ali morda Hongkongu odzveti posebni trgovalni status. Njegova tiskovna predstavnica Kayleigh McEnany je pojasnila le, da Trump ni zadovoljen in da "si je težko predstavljati, da bi Hongkong ostal finančni hub, če bo tam Kitajska prevzela oblast".