Študija razkriva šibko točko Nata: v morebitni vojni bi lahko zmanjkalo goriva

Študija, ki jo je podprl Nato in je bila objavljena septembra, ugotavlja, da bi lahko v primeru večjega oboroženega spopada, v katerega bi bile v prihodnjem desetletju vpletene evropske članice zavezništva in severnoameriške okrepitve, potrebe vojaških letal po gorivu presegle razpoložljive zaloge.

Opozorila prihajajo ravno v času, ko so rusko hibridno vojskovanje in druge sabotažne aktivnosti povečali zaskrbljenost zaradi možnosti neposrednega spopada z Moskvo. In medtem ko države članice zavezništva za letala, tanke, rakete in drone namenjajo več milijard evrov iz obrambnih proračunov, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko prav omejene zaloge goriva predstavljale oviro za morebitno prihodnjo obrambo, piše Politico.

Visok Natov vojaški predstavnik je za Politico potrdil, da je z vidika vojaške pripravljenosti dostop do goriva izjemno pomemben. "Nato za odvračanje groženj in obrambo potrebuje zanesljivo oskrbo z energijo, včasih pa to pomeni, da mora imeti vojska prednost pri zagotavljanju teh skupnih obrambnih potreb."

Raziskovalci pri Natu, ki so pripravili študijo, so za pomanjkanje goriva deloma okrivili Evropsko unijo oziroma njeno politiko "razogljičenja". Z ustvarjanjem tržnih spodbud za obnovljive vire energije so namreč prispevali k zapiranju naftnih rafinerij, od katerih je vojska odvisna. Zaradi tega v Evropi Natu primanjkuje dizelskega goriva in letalskega kerozina, so opozorili.

"Poročilo je bilo posredovano na precej visoki ravni znotraj Nata in po celotnem zavezništvu," je povedal tiskovni predstavnik Natovega Centra odličnosti za energetsko varnost, ki je pripravil raziskavo. "Nujnost tega poročila in uporabljeni modeli ... nedvomno izhajajo iz trenutnih geopolitičnih razmer."

Podatki organizacije FuelsEurope in Evropske komisije kažejo, da se je od leta 2009 zaprla približno četrtina evropskih naftnih rafinerij. S tem je Evropa izgubila več milijonov sodov dnevnih zmogljivosti za predelavo nafte, trenutno pa ima približno 70 delujočih rafinerij, ki lahko zagotavljajo letalsko gorivo za domače potrebe.

Vprašanje, kako bi lahko Nato povečal svoje rafinerijske zmogljivosti, je "dobro vprašanje", na katero še ni odgovora, je dejal visoki evropski varnostni predstavnik. Vendar to po njegovih besedah še ni razlog za opustitev zelenega prehoda.

Bruselj si sicer prizadeva povečati zmogljivosti za predelavo nafte v državah članicah. Te so se v zadnjih 20 letih zmanjšale za deset odstotkov, kar ima posledice tudi za obrambno sposobnost Evrope, je prejšnji mesec opozoril evropski komisar za energijo Dan Jørgensen.

Vendar pa po ugotovitvah študije niti zaseg vseh razpoložljivih zalog letalskega goriva, namenjenega civilni uporabi, v prihodnjem desetletju ne bi zadostoval.

"Od leta 2035 bi kljub popolnemu prevzemu zalog za civilno uporabo še vedno primanjkovalo 4,7 milijona ton letalskega goriva, do leta 2050 pa bi se primanjkljaj lahko povečal na kar 50 milijonov ton," so zapisali raziskovalci.

Krizi se je sicer mogoče izogniti, poudarjajo v študiji, vendar mora Nato sprejeti ukrepe. Zavezniškim vladam zato priporočajo, naj ohranijo obstoječe zmogljivosti za predelavo nafte, povečajo strateške zaloge goriva, pospešijo proizvodnjo alternativnih letalskih goriv, diverzificirajo uvoz ter z večjo učinkovitostjo optimizirajo porabo goriva v vojski.

Zaskrbljenost iz poročila je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku izrazil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte. Priznal je, da zavezništvo skrbi pomanjkanje rafinerij v primeru vojne z Rusijo.