Ruske vojaške ladje že na Kitajskem: 'Spopadanje z varnostnimi izzivi'

Kitajsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo vaje potekale v vodah in zračnem prostoru ob obalnem mestu Čingdao med 6. in 13. julijem. Po zaključku uradnega dela vaj bo del kitajskih in ruskih sil nadaljeval skupne pomorske patrulje na izbranih območjih Tihega oceana.

Po navedbah Pekinga gre za redne letne vojaške vaje, katerih namen je "skupno spopadanje z varnostnimi izzivi ter ohranjanje regionalnega miru in stabilnosti".

Ruska državna tiskovna agencija RIA poroča, da je v kitajsko pristanišče že prispela skupina ladij ruske Tihooceanske flote. V njej so križarka, korveta, dizelsko-električna podmornica in reševalna ladja, ki bodo sodelovale na skupnih vajah.

Skupne vojaške vaje med Rusijo in Kitajsko niso novost, vendar v zadnjih letih dobivajo vse večji geopolitični pomen. Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 sta državi še dodatno okrepili politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje.

Čeprav Peking zatrjuje, da ostaja nevtralen glede vojne v Ukrajini, Zahod Kitajsko obtožuje, da z dobavo tehnologije in gospodarsko podporo Rusiji pomaga blažiti posledice zahodnih sankcij. Kitajska obtožbe zavrača.

Skupne patrulje v Tihem oceanu predstavljajo tudi sporočilo Združenim državam Amerike in njihovim azijskim zaveznikom, ki v regiji krepijo svojo vojaško prisotnost. Washington namreč skupaj z Japonsko, Južno Korejo, Avstralijo in Filipini vse pogosteje izvaja skupne vojaške vaje v zahodnem Pacifiku.

Skupne vojaške vaje prihajajo le nekaj dni po novih poročilih o vse tesnejšem vojaškem sodelovanju med državama. Nemško zunanje ministrstvo je namreč v petek na nujen pogovor poklicalo kitajskega veleposlanika zaradi poročil, da naj bi Kitajska usposabljala ruske vojake.

Povod za diplomatski protest je bilo poročanje, da je Kitajska lani na skrivaj urila pripadnike ruske vojske, pri čemer naj bi program osebno odobril ruski obrambni minister po navodilih predsednika Vladimirja Putina.

V Berlinu opozarjajo, da vsaka podpora, ki Rusiji omogoča nadaljevanje vojne proti Ukrajini, neposredno ogroža tudi evropsko varnost. "Odločna in vse večja podpora Kitajske brutalni ruski agresiji ima neposreden vpliv na našo varnost," je za Reuters povedal vir z nemškega zunanjega ministrstva.

Kitajsko veleposlaništvo obtožbe zavrača. Že ob prvih razkritjih jih je označilo za neutemeljene in poudarilo, da Peking ni vpleten v vojaško pomoč Rusiji.

Po mnenju številnih zahodnih analitikov je ena največjih geopolitičnih napak zadnjega desetletja podcenjevanje partnerstva med Kitajsko in Rusijo, piše The Diplomat. 

Analitiki opozarjajo, da je Zahod dolgo verjel, da bo gospodarska soodvisnost omejila kitajske ambicije, sankcije pa zlomile Rusijo. Prav tako je prevladovalo prepričanje, da imajo Moskva in Peking preveč nasprotujočih si interesov za resnično strateško partnerstvo. Dogajanje zadnjih let po njihovem mnenju kaže drugačno sliko.

Odkar sta oblast utrdila Ši in Putin, sta državi postopoma poglobili sodelovanje na gospodarskem, političnem, vojaškem in diplomatskem področju. Voditelja sta se v zadnjih petnajstih letih srečala približno 60-krat, po začetku vojne v Ukrajini pa je Kitajska postala najpomembnejša gospodarska partnerica Rusije. Dvostranska trgovina se je od leta 2021 povečala za približno 70 odstotkov, kar je Moskvi pomagalo blažiti posledice zahodnih sankcij.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da partnerstvo ni brez napetosti. Rusija postaja vse bolj gospodarsko odvisna od Kitajske, Peking pa si prizadeva za večji vpliv pri oblikovanju novega svetovnega reda, medtem ko Moskva predvsem spodkopava obstoječega. Kljub tem razlikam pa analitiki ocenjujejo, da sta državi doslej že večkrat pokazali pripravljenost preseči medsebojna nesoglasja, kadar gre za skupne strateške interese.

Prav zato vse več strokovnjakov meni, da kitajsko-ruskega sodelovanja ni več mogoče razumeti kot začasnega zavezništva iz nuje, temveč kot dolgoročno strateško partnerstvo, ki bo tudi v prihodnje pomembno vplivalo na svetovno varnostno in geopolitično ravnotežje.