Nova Zelandija poslala izvidniško letalo, da oceni škodo na Tongi

Do zdaj o smrtnih žrtvah niso poročali, je pa informacij še vedno zelo malo, tudi zato sta Nova Zelandija in Avstralija poslali nadzorna letala, da bi ocenili obseg škode. Obrambne sile Nove Zelandije so tvitnile, da je letalo vzletelo, da bi pomagalo pri začetni oceni škode območja in nizko ležečih otokov. Ugotoviti želijo namreč tudi, kakšne so potrebe po pomoči. Nova Zelandija sicer pripravlja tudi vojaška transportna letala za dostavo pomoči.

Katie Greenwood iz IFRC na Fidžiju je dejala, da je pomoč nujno potrebna. "Sumimo, da bi lahko bilo do 80.000 ljudi po vsej Tongi, ki jih je prizadel bodisi sam izbruh bodisi val cunamija in poplave, ki so posledica izbruha," je dejala. 

Podvodni vulkan je izbruhnil v soboto in v nebo poslal oblak pepela. Izbruh je bil tako močan, da ga je bilo mogoče slišati na Novi Zelandiji približno 2.383 km od Tonge. Vršilec dolžnosti visokega komisarja Nove Zelandije v Tongi Peter Lund je dejal, da je otoška država videti kot lunina pokrajina, potem ko je bila prekrita s plastjo vulkanskega pepela. Novozelandska premierka Jacinda Ardern pa je v nedeljo dejala, da naj bi prah onesnažil zaloge vode in zato je sveža voda nujno potrebna.

Dobrodelne organizacije pravijo, da je pepel spodbudil oblasti, da so ljudem naročile, naj pijejo ustekleničeno vodo in nosijo obrazne maske, da zaščitijo svoja pljuča. Ko je pepel prekril nebo, so nastali prometni zastoji, ko so ljudje z avtomobili bežali iz nižin, prikazujejo posnetki. Nekaj ​​ur pozneje so internetne in telefonske linije izpadle, zaradi česar je bilo 105.000 prebivalcev otoka skoraj v celoti nedosegljivih. 

Ardernova je povedala, da lahko z otoško državo komunicirajo zgolj prek satelitskih telefonov. Vulkanski izbruh je namreč poškodoval podvodne komunikacijske kable, katerih popravilo bi lahko trajalo tudi dva tedna. Najbližje plovilo za polaganje kablov je namreč v prestolnici Papue Nove Gvineje Port Moresby, ki je od Tonge oddaljena več kot 4000 kilometrov, so sporočili iz podjetja za vzdrževanje omrežij Southern Cross Cable Network. To pomaga podjetju Tonga Cable Limited, ki ima v lasti 872 kilometrov kablov, ki otok povezujejo s Fidžijem. Od tam pa so povezani s preostalim svetom.

Tongovci v tujini so zaradi prekinjenih komunikacijskih povezav močno zaskrbljeni za svoje sorodnike v domovini. Prekinitev internetnih povezav pa bi lahko prebivalce otoka prizadela tudi zato, ker so močno odvisni od denarnih nakazil sorodnikov iz tujine.

Podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, je izbruhnil v soboto. Izbruh je bil tako močan, da ga je bilo slišati celo na Aljaski, ki je oddaljena kar 10.000 kilometrov. Po podatkih ameriškega geološkega instituta je bil tako silovit kot potres magnitude 5,8, ki bi nastal na zemeljskem površju. Pred največjim izbruhom je vulkan sicer bruhal že nekaj dni. Meteorološka agencija Tonga je opozorila, da se na nekaterih območjih pojavlja vonj po žveplu in ​​amonijaku.

Vulkanolog Shane Cronin z univerze v Aucklandu je dejal, da tako silovitega izbruha na svetu ni bilo že 30 let. Nazadnje je tako močno izbruhnil ognjenik Pinatubo na Filipinih leta 1991. Podvodni vulkan pri Tongi bi sicer lahko ostal aktiven še dolgo.

Cunami je poleg Tonge prizadel še Novo Zelandijo, Japonsko, Aljasko in Južno Ameriko. V Peruju je zahteval tudi dve smrtni žrtvi.

Oblak pepela je medtem dosegel tudi vzhodno obalo Avstralije. Širi se proti zahodu čez zvezno državo Queensland. Čez dan bi jo lahko prekril skoraj v celoti.