Razlog za takšen porast ledeniških jezer je v klimatskih spremembah, opozarjajo strokovnjaki, ki so analizirali Nasine satelitske posnetke in podatke. Ugotovitve so objavili v znanstveni publikaciji Nature Climate Change. To so ugotovitve izrednega pomena, saj bodo v pomoč regijam, kjer je teh ledeniških jezer največ, pri načrtovanju potencialnega rizika, ki ga jezera predstavljajo za tamkajšnje prebivalstvo. Namreč, velik delež teh jezer že sadaj v obdobju taljenja snega predstavlja veliko nevarnost poplavljanja. Pogosto se namreč dogaja, da narasla voda prodre skozi čelne morenske nasipe in poplavi bližnje doline, kar je usodno za številne skupnosti. Prav tako voda iz ledeniških jezer odteka v oceane in vpliva na dvig morske gladine. Res da je prispevek te vode na dvig morske gladine majhen, a bo imel v prihodnjih desetletjih precejšen vpliv na prebivalce ob teh jezerih.
Shugar je skupaj s svojimi kolegi sprva načrtoval zgolj analizo ledeniških jezer v Aziji, a so se nato odločili, da študijo razširijo na ves svet. "Po analizi vseh teh podatkov vemo, da vsa voda iz ledenikov ne pride do oceanov takoj, pravi vodilni raziskovalec Dan Shugar s kanadske Univerze v Calgaryju. »Do sedaj nismo imeli nikakršnih podatkov, s katerimi bi lahko zanesljivo ocenili, koliko ledeniške vode je akumulirane v ledeniških in podzemnih jezerih."
Raziskava ocenjuje, da je v ledeniških jezerih približno 156 kubičnih kilometrov vode, kar je približno tretjina prostornine jezera Erie, raziskavo povzema Nasa.
Izgube ledu na Grenlandiji ni več mogoče nadoknaditi
O hitrem taljenju ledenega pokrova na Grenlandiji smo že večkrat poročali, tokrat pa so raziskovalci ameriške Univerze v Ohiu objavili novo študijo, s katero ugotavljajo, da je bilo taljenje ledu doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadoknaditi izgube ledu, četudi bi se globalno segrevanje končalo danes.
Grenlandski ledeniki so se tako znašli na prelomni točki, ko snežne padavine, ki vsako leto obnavljajo ledeno ploskev, ne morejo več dohajati izgube ledu, ki se z ledenikov steka v ocean, so sporočili z ameriške Univerze v Ohiu, kjer deluje več avtorjev ta mesec objavljene študije o Grenlandiji. Kot so ponovili, imajo podnebne spremembe uničujoč učinek na svetovne ledenike, pri čemer led, ki se tali, ogroža na milijone prebivalcev po svetu.
Ozemlje Grenlandije, otoka, ki meri dva milijona kvadratnih kilometrov oz. štiri Francije, led prekriva v 85 odstotkih. Študija kaže, da je Grenlandija v zadnjih desetletjih izgubila ogromno ledu.
V osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja je tamkajšnji ledeni pokrov izgubil okoli 450 milijard ton ledu letno, kar je uspel nadoknaditi na novo zapadli sneg, v tem stoletju pa se je taljenje ledu pospešilo na 500 milijard ton letno, čemur snežne padavine ne morejo slediti.
"Grenlandska ledena ploskev se v 21. stoletju pospešeno zmanjšuje, zaradi česar je Grenlandija največji posamični povzročitelj dvigovanja gladine morja," je mogoče brati v študiji.
Poleg tega izguba ledu ogroža permafrost (trajno zmrznjena tla). Ta ob odmrzovanju sprošča močne toplogredne pline v ozračje in lovi toploto. Led, ki se tali, tako ni več le le simptom globalnega segrevanja, temveč postaja njegovo gonilo, opozarjajo znanstveniki.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.