Izraelske sile v Libanonu zadele občinsko stavbo, kjer so imeli krizni sestanek

"16 ljudi je umrlo, 52 drugih pa je bilo ranjenih," je v izjavi navedlo ministrstvo. Oblasti so sprva poročale o petih smrtnih žrtvah.

Pred tem je guvernerka regije Nabatija Hovaida Turk sporočila, da je Izrael izvedel 11 napadov na istoimensko mesto in okoliška območja. Dodala je, da je bil župan mesta Ahmad Kahil ubit med sestankom v občinski stavbi. Tudi reševalci, povezani s Hezbolahom, so potrdili smrt župana. Dodali so, da je bila v napadih poškodovana tudi zdravstvena ustanova, dva zdravnika pa sta bila ubita.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je v napadu na Nabatijo zadela več deset ciljev Hezbolaha. Med drugim naj bi uničila podzemno infrastrukturo gibanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Libanonski premier Nadžib Mikati je obsodil napade na Nabatijo in opozoril, da so bili ti "namerno usmerjeni na sestanek občinskega sveta, ki je razpravljal o razmerah v mestu". Ob tem se je vprašal o smiselnosti zahteve ZN po prekinitvi ognja, "če vse države sveta niso sposobne odvrniti očitne agresije proti libanonskemu ljudstvu", poroča britanski BBC.

"Kaj lahko sovražnika odvrne od njegovih zločinov, ki so prišli tako daleč, da so tarča napadov tudi mirovne sile na jugu države? Na kakšno rešitev lahko upamo v luči te realnosti?" je še dodal.

Izrael davi izvedel tudi nove napade na Bejrut

Izraelska vojska je medtem danes napadla tudi Bejrut. Hezbolah pa po lastnih navedbah nadaljuje napade na sever Izraela. Med drugim trdi, da je z raketo napadel tank izraelske vojske merkava v bližini obmejne vasi Ramia.

Tarča izraelske vojske je bila soseska Haret Hreik na jugu libanonske prestolnice, od koder francoska tiskovna agencija AFP poroča o vsaj dveh napadih. Tiskovni predstavnik vojske je pred tem prebivalce območja z zapisom na omrežju X pozval k umiku, češ da se nahajajo v bližini ciljev, povezanih s Hezbolahom.

Kasneje je Izrael sporočil, da je zadel podzemno skladišče, kjer naj bi bilo shranjeno orožje proiranskega gibanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izrael je v zadnjih tednih že večkrat napadel južni del Bejruta, smrtonosne napade pa izvedel tudi v drugih delih države. Odkar se je konflikt minuli mesec zaostril, je bilo v Libanonu glede na podatke zdravstvenih oblasti ubitih že več kot 1300 ljudi, čeprav je po ocenah AFP dejanska številka višja.

Napade na sever Izraela še naprej izvaja tudi Hezbolah, ki je po lastnih navedbah tudi danes proti mestu Safed izstrelil salvo raket. Izraelska vojska je sporočila, da je proti severu Izraela poletelo okrog 50 izstrelkov, o žrtvah ne poročajo.

Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je v torek v video nagovoru Izraelcem sporočil, da je prekinitev ognja edina rešitev konflikta, ki bi razseljenim civilistom omogočila vrnitev na sever Izraela. V nasprotnem primeru je napovedal nadaljevanje napadov.

Netanjahu je nato zavrnil idejo prekinitve ognja, po kateri bi Hezbolah ohranil prisotnost blizu meje z Izraelom. V telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je dejal, da nasprotuje "enostranski prekinitvi ognja, ki ne spreminja varnostne situacije v Libanonu".

Izrael se namreč zavzema za tamponsko območje ob meji z Izraelom, kjer ne bi bilo Hezbolahovih borcev. Brez tega in ukrepov, ki bi Hezbolahu onemogočili ponovno oborožitev, Izrael ne bo pristal na noben dogovor, je v izjavi v torek še dodal Netanjahujev kabinet.

ZDA pozivajo Izrael k izboljšanju humanitarnih razmer v Gazi

Ameriška vlada je medtem pozvala Izrael, naj okrepi dobavo humanitarne pomoči za Gazo in izboljša tamkajšnje humanitarne razmere v roku 30 dni. Če Izrael ne bo ukrepal, bi to lahko vplivalo na vojaško pomoč ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Gre za to, da se razmere spremenijo in da civilisti v Gazi, ki danes nimajo ustreznega dostopa do hrane, zdravil in drugih humanitarnih dobrin, dejansko vidijo spremembo v svojem vsakdanjem življenju kot rezultat naših prizadevanj," je v torek v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.

Izrael bi lahko kršil ameriške zakone o vojaški podpori, če ne bo sledil pozivu Washingtona, to pa bi lahko ogrozilo dobavo orožja. Na zunanjem ministrstvu sicer niso podrobneje pojasnili posledic, če Izrael ne bi sledil pozivu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriško zunanje ministrstvo je s tem posredno potrdilo poročanje medijev, da Izraelu grozi omejitev dobave ameriškega orožja, če se razmere v palestinski enklavi ne bodo spremenile. 

Washington je pismo s pozivom poslal v nedeljo, gre pa za najbolj resno pisno grožnjo doslej, poroča britanski BBC. V njem so ZDA izrazile zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih razmer, saj da je Izrael prejšnji mesec prepovedal oz. oviral skoraj 90 odstotkov humanitarnih premikov med severom in jugom enklave. Izrael pismo še preučuje. Kot so zagotovili, pa nameravajo odgovoriti na pomisleke ameriških kolegov.

Macron razburil Netanjahuja

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburil izraelskega premierja z izjavo o vlogi ZN pri ustanovitvi Izraela. Netanjahu mu je v odzivu očital izkrivljanje zgodovine, poročajo tuje tiskovne agencije. 

"Gospod Netanjahu ne sme pozabiti, da je bila njegova država ustanovljena z odločitvijo ZN," je po navedbah neimenovanih udeležencev torkove zaprte seje francoske vlade o vojni v Gazi in Libanonu dejal Macron. "Zato zdaj ni čas, da ne bi upoštevali odločitev ZN," je dodal pred telefonskim pogovorom z izraelskim premierjem. Resolucija Varnostnega sveta ZN št. 1701 določa, da morata biti na jugu Libanona nameščena le libanonska vojska in sile Unifil.

Odločitev ZN, ki jo je omenil Macron, je resolucija 181, ki jo je novembra 1947 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov in ki določa razdelitev Palestine na judovsko in arabsko državo. Prva, Izrael, je nastala leta 1948. Ta načrt razdelitve, ki so ga Palestinci in arabske države zavrnili, in razglasitev države Izrael sta bila povod za arabsko-izraelsko vojno v letih 1948 in 1949.

Netanjahu se je na Macronove izjave ostro odzval, češ da je bila njegova država ustanovljena z arabsko-izraelsko vojno leta 1948 in ne z odločitvijo ZN. "Opomin francoskemu predsedniku: države Izrael ni ustanovila resolucija ZN, temveč zmaga v vojni za neodvisnost s krvjo junaških borcev, med katerimi so mnogi preživeli holokavst - predvsem iz vichyjskega režima v Franciji," je zapisal v sporočilu za javnost.

Izrael je ujezila tudi odločitev francoske vlade, da na največjem svetovnem sejmu orožja in opreme za obrambo na morju Euronaval, ki bo novembra blizu Pariza, ne dovoli izraelskih stojnic ali razstavljanja izraelske opreme. Izraelska podjetja se sicer sejma lahko udeležijo.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je zaradi tega Macronova dejanja danes označil za sramoto. "Macronova dejanja so sramota za francoski narod in vrednote svobodnega sveta, za katere trdi, da jih zagovarja. Odločitev, da že drugič diskriminira izraelsko obrambno industrijo v Franciji, pomaga sovražnikom Izraela med vojno," je zapisal na omrežju X.