"Ruska vojska je z droni napadla regijo Vinice. V napadu je bil ubit 52-letni moški, njegova 53-letna žena pa je umrla v bolnišnici," je v izjavi na Telegramu zapisala ukrajinska policija. Po navedbah ukrajinskih letalskih sil je Rusija ponoči proti Ukrajini izstrelila skupno osem raket in 27 dronov. Zračna obramba je vse ruske drone sestrelila.
V ruskem raketnem napadu na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa je bilo medtem ubitih najmanj 20 ljudi, še 73 pa je bilo ranjenih, od tega sedem uslužbencev državne službe za nujne primere, je na družbenih omrežjih zapisal guverner Odese Oleg Kiper.
Tarča ukrajinskega obstreljevanja pa naj bi bil Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je v rokah ruskih sil. Proruski župan Aleksej Kulemzin je poročal, da je bila med obstreljevanjem poškodovana hiša, pri tem pa ubiti trije otroci.
O napadih z raketami in droni poročajo tudi iz Rusije. "Zračna obramba je nad regijama Belgorod in Kaluga sestrelila pet dronov in dve raketi," je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi in dodalo, da so v ločenem napadu na mesto Belgorod kmalu po odprtju volišč za predsedniške volitve sestrelili še sedem ukrajinskih raket.
Lokalne oblasti v Belgorodu so kasneje sporočile, da sta bila v obstreljevanju mesta ubita dva civilista, še 23 ljudi pa je bilo ranjenih, navaja portal ruske tiskovne agencije Tass.
Tudi oblasti v ruski regiji Lipeck poročajo, da so preprečili napad z dvema dronoma.
Rusko obrambno ministrstvo je danes še sporočilo, da je vojska v zadnjih treh dneh odbila vse poskuse proukrajinskih oboroženih skupin, da bi se prebili v ruski regiji Belgorod in Kursk.
Skupine Legija Svobodna Rusija, Ruski prostovoljni korpus in Sibirski bataljon so v začetku tedna namreč vstopile v omenjeni regiji Kursk ter se spopadle s tamkajšnjimi ruskimi silami. V torek so zatrdile, da so prevzele nadzor nad vasjo Tjotkino, v sredo pa so civiliste pozvale, naj zapustijo mesti Belgorod in Kursk ter zagrozile z obsežnimi napadi na tamkajšnje cilje ruske vojske.
Preiskovalci ZN: Rusija še naprej izvaja vojne zločine v Ukrajini
Rusija na območjih v Ukrajini pod svojim nadzorom še naprej krši človekove pravice in izvaja vojne zločine, vključno s sistematičnim mučenjem in posilstvi, piše v danes objavljenem poročilu preiskovalne komisije Združenih narodov za Ukrajino (COI). Preiskovalci opozarjajo tudi na grozljivo ravnanje z ukrajinski vojnimi ujetniki.
Komisija ugotavlja, da ruske oblasti na območjih pod njihovim nadzorom v Ukrajini še naprej kršijo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter izvajajo vojne zločine. V luči tega preiskovalci opozarjajo na sistematično mučenje, ki ga ruska stran izvaja tako v Ukrajini kot v Rusiji, ter na grozljivo ravnanje z ukrajinskimi vojnimi ujetniki.
V poročilu je opisanih več primerov posilstev in drugih oblik spolnega nasilja nad ženskami "v okoliščinah, ki pomenijo tudi mučenje". Navedeni so tudi primeri pretepanja in mučenja z elektrošoki ter groženj s posilstvom proti moškim vojnim ujetnikom.
Več žrtev je opozorilo, da so se zaradi hude lakote zatekle k uživanju črvov, mila, papirja in ostankov pasje hrane, njihova telesna teža pa se je občutno zmanjšala. Poročilo prav tako navaja primer moškega, ki so mu v ujetništvu zlomil trtico, ključnico in zobe. V obupu je poskušal storiti samomor. Po izpustitvi pa je moral prestati kar 36 operacij.
Komisija opozarja še na nadaljnjo rabo eksplozivnega orožja na civilnih območjih. "Številčnost takšnih napadov potrjuje, da ruske oborožene sile niso upoštevale morebitne škode za civiliste," piše v poročilu.
Preiskovalci so odkrili tudi nove dokaze o nezakonitem premeščanju ukrajinskih otrok na območja pod ruskim nadzorom ter prvič obravnavali rusko plenjenje ukrajinskih kulturnih predmetov in arhivskih dokumentov, zlasti iz mesta Herson, ki so ga več mesecev nadzirale ruske sile.
Med okupacijo oktobra in novembra 2022 so namreč ruske oblasti prenesle predmete iz muzeja umetnosti v Hersonu in arhivske dokumente iz arhiva regije Herson na okupirani polotok Krim. "Po ocenah osebja obeh institucij je bilo iz muzeja vzetih več kot 10.000 predmetov, iz glavne stavbe arhiva pa 70 odstotkov dokumentov," še piše v poročilu.
Preiskovalci so novo poročilo o ruskih kršitvah človekovih pravic pripravili po pogovorih z več kot 800 ljudmi med 16 obiski v Ukrajini.