'Novinarji bodo z aktom o svobodi medijev bolje zaščiteni'

"Sporočilo vsem novinarjem je, da bi bili lahko – upamo, da v bližnji prihodnosti – bolje zaščiteni pred napadi in različnimi ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela," je evropska komisarka za vrednote in podpredsednica komisije Vera Jourova poudarila ob predstavitvi predloga akta o svobodi medijev.

Podpredsednica Evropske komisije je sicer že julija ob predstavitvi letnega poročila o vladavini prava povedala, da se je komisija priprave zakonodaje lotila tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja javne službe STA. "Primer negotovega financiranja STA je Evropski komisiji povzročal glavobole, ker smo videli, da je agencija v zelo težkem položaju in država ne jemlje dovolj resno obveznosti zadostnega financiranja," je dejala ob današnji predstavitvi predloga uredbe o svobodi medijev.

V skladu s predlogom komisije mora biti financiranje javnih medijev ustrezno in stabilno, da bi zagotovili uredniško neodvisnost. Vodja in upravni odbor javnih medijev bosta morala biti imenovana na transparenten, odprt in nediskiminatoren način, še predvideva predlog akta.

Vohunska programska oprema

Že aprila je v Evropskem parlamentu začel delo poseben odbor za preiskavo uporabe programa Pegaz in podobne vohunske programske opreme za nadzor, potem ko je prišlo na dan, da so oblasti na Madžarskem in Poljskem s sporno programsko opremo vohunile za novinarji in politiki, to pa utemeljile z varnostnimi razlogi. Tarča sledenja z vohunsko programsko opremo so bili tudi nekateri poslanci Evropskega parlamenta in člani Evropske komisije. V preteklih mesecih je tudi prišlo do novih razkritij primerov prisluškovanj v državah članicah, med drugim v Španiji in Grčiji.

Naloga odbora PEGA je preiskati domnevne kršitve zakonodaje EU tako pri uporabi programske opreme za nadzor v državah članicah, ki jih to zadeva, kot tudi morebitno uporabo programske opreme v politične namene proti novinarjem, politikom in drugim skupinam. Evropska poslanka Sophie in 't Veld, ki je tudi poročevalka odbora, priznava, da je razsežnost problema v povezavi z uporabo programske opreme in prisluškovanjem v nekaterih državah veliko večja, kot se je sprva zdelo. "Če pogledam količine informacij, ki jih dobim, sem zadovoljna, hkrati pa je tudi zelo zaskrbljujoče videti, kaj se dogaja," je povedala ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

A uporaba vohunske programske opreme je le eno od orodij v naboru drugih oblik nadzora, kot je denimo tradicionalno vohunjenje. Pri tem je zaskrbljujoče to, da vlade vohunijo za ljudmi – novinarji, opozicijskimi politiki, nevladnimi organizacijami – v prvi vrsti iz političnih razlogov, opozarja.

Obenem pa vzbuja skrb tudi to, da dejansko zbirajo informacije o določeni osebi, ki jih lahko potem uporabijo proti tej osebi – jo izsiljujejo, ustrahujejo in manipulirajo informacije s programsko opremo, pojasnjuje in 't Veldova. 

Vohunjenje za novinarji

Ko gre za zaščito novinarjev, tudi pred vohunjenjem s strani nacionalnih vlad, je Evropska komisija prav danes predstavila predlog akta o medijski svobodi, ki med drugim prepoveduje uporabo vohunske opreme proti novinarjem in njihovim družinam ter zaostruje pravila glede izjem od tega pravila zaradi nacionalne varnosti. Državam članicam tudi nalaga vzpostavitev neodvisnega organa za obravnavanje pritožb novinarjev v zvezi z uporabo vohunske programske opreme proti njim.

Poslanka iz vrst liberalcev (Renew) je sicer zadovoljna z dosedanjim delom preiskovalnega odbora evropskega parlamenta, čeprav meni, da bi morali delati še hitreje. Ob tem poudarja, da zaslišanja prič niso njihov edini vir informacij. Ljudje se obračajo nanjo kot poročevalko in želijo deliti informacije. Vse to bo nato del končnega poročila, ki naj bi ga odbor pripravil v letu dni.

Ko gre za ukrepanje, je Sophie in 't Veld kritična predvsem do Evropske komisije. Kot opozarja, je težava v tem, da se komisija pri ukrepanju sklicuje na nacionalne vlade, rekoč da so vlade v državah članicah tiste, ki so odgovorne, da ukrepajo. "Toda nacionalne vlade so storilci! Oni so tisti, ki nelegitimno vohunijo za svojimi državljani. Ne bodo vendar preiskovali ali regulirali sami sebe. In to je problem," je dejala.

Po njenem mnenju bi moral Europol začeti preiskavo celotnega posla z vohunsko programsko opremo. Moral bi se vključiti v preiskave v Grčiji, Španiji, na Poljskem, Madžarskem in Cipru. V vseh teh državah trenutno potekajo nacionalne policijske in sodne preiskave, pri čemer je izrazila dvom, da so te preiskave zelo temeljite. To je ponazorila na primeru Grčije, kjer bi pričakovala, da bi policija preiskala prostore podjetja, ki ima v tej državi sedež in proizvaja vohunsko opremo, in zasegla računalnike, a se nič od tega ni zgodilo, zaradi česar so zdaj vsi dokazi izginili.

Meni tudi, da bi morala Evropska komisija vzeti celotno zadevo zelo resno in izvesti preiskavo, pri tem pa delovati transparentno in odkrito, saj je bila konec koncev tudi sama tarča napadov z vohunsko programsko opremo. Spomnimo, aprila je prišlo na dan, da so bili višji uradniki komisije, med njimi tudi komisar za pravosodje Didier Reynders, lani tarča vohunske programske opreme Pegaz, ki jo izdeluje izraelsko podjetje NSO Group.

Poleg tega bi morali po njenem uveljaviti evropsko zakonodajo, ne zgolj uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ampak na primer tudi sistem izvoznih dovoljenj, saj se vohunsko programsko opremo izvaža iz EU v druge države.

Ko gre za uveljavljanje evropske zakonodaje, pa tudi za demokratični nadzor in zagotavljanje, da nacionalne vlade spoštujejo zakone, nastane težava, še opozarja poslanka. Pričakuje se, da bo Evropska komisija, ki naj bi bila varuhinja pogodb in torej nadnacionalna in neodvisna, služila državam članicam. A potem ne more hkrati nadzirati držav. "Ti dve vlogi sta nezdružljivi in v tem je problem," opozarja.

Pri tem se pojavlja tudi težava, na koga se lahko obrnejo po pomoč osebe, ki so bile žrtve takega nadzora. Poslanka opozarja, da se lahko obrnejo samo na nacionalne organe, a kako, če prav ti nacionalni organi vohunijo za njimi. Zato je potrebno, da Evropska komisija ukrepa. "In to morajo storiti, da zaščitijo državljane. Biti morajo na strani državljanov, ne na strani vlad," je prepričana.

Stanje na področju pravne države in svobode medijev v Sloveniji

In 't Veldova je tudi predsedujoča delovni skupini za spremljanje spoštovanja demokracije v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Člani skupine so lani v okviru misije za ugotavljanje dejstev obiskali Slovenijo, da bi preverili stanje na področju pravne države in svobode medijev. Na vprašanje, kako ocenjuje stanje na področju medijev od lanskega obiska v Sloveniji, zlasti v luči dogajanja na RTV Slovenija, odgovarja previdno, saj, kot pravi, ni seznanjena z vsemi podrobnostmi. A kot dodaja, je slišala, da obstajajo skrbi. Te skrbi bodo preučili, ne glede na to, kdo je na oblasti, je zatrdila poslanka.

Kot je pojasnila, je v okviru delovne skupine v kratkem predvideno zasedanje o Sloveniji, in pri tem izrazila upanje, da bodo na njem sodelovali tudi predstavniki vlade. Sedanja vlada je izrazila pripravljenost na srečanje s člani skupine, kar ocenjuje kot pozitivno. Kot je sicer običajno, pred zasedanjem skupine pošljejo vladi seznam vprašanj, vključno z vprašanji glede medijske svobode. In pri tem bo še posebej izpostavljen položaj javne radiotelevizije, je povedala. Nova misija v Sloveniji pa za zdaj ni predvidena.

Odzvala se je tudi na očitke nekaterih poslanskih kolegov iz Slovenije iz političnih strank, ki so sedaj v opoziciji, češ da so v skupini pristranski, kar odločno zanika. V skupini sta po dva člana iz vsake politične skupine, kar je zelo demokratično, je pojasnila Sophie in 't Veld. "Nadaljevali bomo z enako ravnjo preverjanja, enako intenzivnostjo, enako kritični bomo, to se ne bo spremenilo," je zagotovila ob koncu pogovora.

Slovenski evroposlanci pozdravljajo predlagani evropski akt o svobodi medijev 

"Evropski akt o svobodi medijev je nujno potrebna prihajajoča zakonodaja na ravni EU v celoti. V zadnjih letih svoboda medijev namreč krčevito pada po mnogih državah članicah," je dejala poslanka Irena Joveva (Renew). Pri tem je navedla primere posegov oblasti proti medijem na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji, spomnila pa je tudi na ukinitev financiranja STA pod prejšnjo vlado Janeza Janše, ki je hkrati v programski svet RTV "nastavila ljudi z namenom političnega prevzema in rušenja neodvisnosti medijske hiše".

Joveva pozdravlja naštete ukrepe predlagane zakonodaje o svobodi medijev, pri čemer ob transparentnosti lastništva in državnega oglaševanja, depolitizacije medijev in zagotovitve neodvisnih uredništev izpostavlja še zaščito digitalnega nadzora, ki jo izvajajo vlade v nekaterih članicah. Kot najpomembnejše izpostavlja predloge, ki naslavljajo težave, ki so se med Janševo vlado izkazale za težave v Sloveniji in so pravzaprav tudi "navdihnile" Evropsko komisijo pri določenih predlogih tega akta. Ena rešitev po mnenju poslanke je, da na ravni EU ustvarimo zakonske določbe, ki obvezujejo financiranje javnih medijev, saj bi tako lahko Evropska komisija sprožila tožbo proti državi članici, ki bi to kršila. Pri tem je znova spomnila na primer STA, kjer komisija zaradi pomanjkanja pravnih osnov tega ni mogla storiti. Joveva bi, kot je zapisala v sporočilu, predlog dopolnila s finančnim skladom, ki bi na ravni EU omogočal vsaj začasno financiranje medijskih hiš, ki bi se soočale s tovrstnimi pritiski vladajočih struktur.

Poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) pa se je na Twitterju obrnil na vodstvo RTV Slovenija z vprašanjem, ali je danes poslušalo izjave evropske komisarke Vere Jourove. "Imate kaj slabe vesti, ker je vaše 'delo' na RTV SLO v nasprotju z vsem, kar predstavlja EU in svobodne medije v njej?" je zapisal. "Danes smo namreč priča prelomnici. Komisarka Vera Jourova je napovedala zakonodajne mehanizme EU, ki bodo omogočili ukrepanje v primerih kršenja medijske svobode v državah članicah. To je žarek upanja tudi za novinarje RTV Slovenija," je zapisal v nizu tvitov. Ob tem je še napovedal, da bo pozval institucije EU k hitremu sprejem napovedanih ukrepov, ob vsaki priložnosti pa v EU poročal tudi o nevzdržnem stanju na RTV Slovenija in pritiskih na delo novinarjev nacionalne medijske hiše.

Odzvala se je tudi evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki je poudarila, da sta objektivno poročanje medijev na podlagi dejstev in upravičena kritika oblasti dve temeljni vrednoti, ki bi ju morali spoštovati mediji in oblast. "Čeprav smo politiki z mediji večkrat na nasprotnih bregovih, je svoboda medijev nekaj, kar je nujno za obstoj demokratičnih vrednot. Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja demokratičnih vrednot in od spoštovanja svobode medijev. Upam, da se bo področje svobode medijev v Sloveniji uredilo," je dejala.