Novo zaslišanje Žuglja 7. junija, Rezar ne izključuje prisilne privedbe

Vse tri je preiskovalna komisija namreč želela zaslišati prejšnji petek, a vabila na zaslišanje niso prevzeli. Gre za tri ključne zaposlene v uradu za preprečevanje pranja denarja v času, ko naj bi prišlo do domnevno največje zlorabe tega pomembnega urada, je v današnji izjavi za javnost poudaril predsednik preiskovalne komisije DZ Aleš Rezar (Svoboda).

Ker priče vabila na zaslišanje niso prevzele, je komisija na zaprtem delu petkove seje prejela tudi sklep, da jim bodo lahko vabila poslej vročali tudi s pomočjo detektiva. Če tudi pri tem ne bodo uspešni, pa Rezar ne izključuje ostrejših ukrepov.

"Imamo nekaj poskusov vročitve s pomočjo detektiva, potem pa imamo na voljo tudi prisilno privedbo," je poudaril. Po njegovem vedenju je ena od omenjenih prič v tujini, zato bo vročanje večji izziv, meni. Za preostali dve priči pa je komisija prepričana, da sta v Sloveniji, Rezar tudi verjame, da se bosta zaslišanja udeležili.

Preiskovalna komisija je v petek sicer zaslišala aktualnega uslužbenca urada za preprečevanje pranja denarja Lea Pongračiča. Ta je bil na uradu zaposlen že pred prihodom Žuglja in ima vpogled v vse dotedanje primere in spise urada. Po Rezarjevi oceni je Pongračič komisiji ponudil dober uvid v dokumentacijo urada, prav tako so na zaprtem delu petkove seje obravnavali več posameznih primerov, skozi katere so šli po korakih.

"Iz vsega izhaja, da so v uradu na podlagi anonimk kljub pomanjkanju temeljev nadaljevali preiskavo, kar je v neskladju z vso dotedanjo prakso urada. Zaposlovanje v uradu ni potekalo po merilih strokovnosti, ampak če sem majčkeno piker, morda celo po merilih politične pripadnosti," je povzel Rezar.

Komisija je sprejela tudi sklep, s katerim poziva direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča, da komisiji predloži vse sodne spise, ki predstavljajo pravno podlago za njegovo vrnitev na mesto direktorja NPU.

Muženič je sredi marca na zaslišanju pred parlamentarno komisijo pričal, da se je po nezakoniti razrešitvi z mesta direktorja na položaj vrnil na podlagi pravnomočne ter izvršljive sodne odločbe. Na Dnevniku so zato poskušali pridobiti omenjeno sodno odločbo, a so jim na ministrstvu za notranje zadeve odgovorili, da dokument o tem ne obstaja.