Irsko predsedstvo Sveta EU je predstavilo nov pogajalski predlog za finančno obdobje med letoma 2028 in 2034, po katerem bi imel evropski proračun v tekočih cenah približno 1,826 bilijona evrov. V primerjavi s prvotnim predlogom Evropske komisije bi ga zmanjšali za okoli 159 milijard evrov.
Toda za Nemčijo in več drugih držav, ki v evropski proračun vplačujejo več denarja, kot ga iz njega prejmejo, to še zdaleč ni dovolj.
Nemčija, Nizozemska, Švedska, Avstrija in druge pomembne neto plačnice so zahtevale zmanjšanje prvotnega predloga za več sto milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz poudarja, da mora biti evropski proračun finančno vzdržen predvsem za države, ki nosijo največji del njegovega financiranja. Po njegovih besedah bi morale k potrebnim prilagoditvam prispevati vse strani. "Še vedno smo daleč od dogovora," je ocenil.
Spor tudi o tem, kje rezati
Problem za Berlin ni samo skupna višina proračuna. Nemška vlada nasprotuje tudi razporeditvi predlaganih rezov.
Po irskem kompromisnem predlogu bi bila namreč močneje zmanjšana sredstva na področjih, za katera je Evropska komisija predvidela več denarja – med drugim za konkurenčnost, raziskave, obrambo ter zunanjo in razvojno politiko.
Precej bolj zaščitena bi ostala dva tradicionalno največja dela evropskega proračuna: kmetijska in kohezijska politika. Kohezijska sredstva so namenjena predvsem zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med evropskimi regijami in so zato posebej pomembna za gospodarsko šibkejše dele EU.
Irska: Večina držav želi zaščititi kmetijstvo in kohezijo
Irsko predsedstvo Sveta EU zagovarja drugačno stališče od Berlina. Irski minister za evropske zadeve in obrambo Thomas Byrne je dejal, da je "zelo velika večina" članic zahtevala, naj se nacionalna sredstva za kmetijstvo in kohezijo ne zmanjšujejo dodatno.
Med njimi naj bi bile tudi nekatere neto plačnice. "Nihče ne bo dobil vsega, kar je želel. Toda verjamemo, da je v predlogu nekaj za vse države članice," je dejal Byrne.
Avstrija: Več od tega davkoplačevalcem ni mogoče naložiti
Nemčija pri nasprotovanju predlogu ni sama. Avstrijska ministrica za evropske zadeve Claudia Bauer je dejala, da je predlog še vedno daleč od tega, da bi ga Dunaj lahko podprl.
Po njenih besedah Avstrija skupaj z osmimi drugimi neto plačnicami že zdaj financira več kot 60 odstotkov evropskega proračuna. Večjega bremena po njenem mnenju njihovim davkoplačevalcem ni mogoče naložiti.
Kritična je tudi Švedska. Švedska ministrica za EU Jessica Rosencrantz je predlog označila za neustreznega in zahtevala občutno zmanjšanje skupnega obsega proračuna.
Eden od diplomatov EU je spor po poročanju dpa povzel še precej bolj neposredno: potrebujemo "nujno več finančnega realizma in manj finančnega La-La-Landa".
Nemčija plača največ
V ozadju nemškega nasprotovanja so tudi konkretne številke. Nemčija je največje gospodarstvo Evropske unije in največja neto plačnica v evropski proračun. Po podatkih Evropske komisije je leta 2025 v proračun EU prispevala okoli 34,1 milijarde evrov.
Od tega je bilo približno 29,6 milijarde evrov nacionalnih prispevkov, dodatnih 4,4 milijarde evrov pa so predstavljale v Nemčiji pobrane carine, ki sodijo med tradicionalne lastne vire EU.
V Nemčijo se je prek evropskega proračuna vrnilo približno 12,2 milijarde evrov. Če v izračun vključimo tudi carine, je njen neto prispevek tako znašal približno 21,8 milijarde evrov.
Odprto ostaja tudi vprašanje, kako bo EU prihodnji proračun financirala. Med možnimi novimi lastnimi viri Unije se omenjajo prispevki velikih podjetij, prihodki iz sistema trgovanja z emisijami, prihodki iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah ter dajatve na tobak in elektronske odpadke. Dogovora o teh možnostih še ni.
Če kaj, je jasno, da bodo največji del evropskega proračuna tudi v prihodnje predvidoma zagotavljale države članice. Vsaka država v proračun prispeva določen delež glede na svoj bruto nacionalni dohodek.
Odločilen vrh EU
Časa za dogovor ni veliko. Pogajanja o finančnem okviru 2028–2034 naj bi bila po načrtih končana do konca letošnjega leta, vendar je po odzivu največjih neto plačnic vse bolj vprašljivo, ali bo irski predlog lahko postal osnova za kompromis.
Prvo veliko soočenje glede novega načrta bo že na vrhu EU v Bruslju prihodnji četrtek in petek.
Po njem naj bi vodenje pogajanj predvidoma prevzel predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Država članica EU je neto plačnica, če v proračun Evropske unije vplača več finančnih sredstev, kot jih iz njega prejme v obliki subvencij, nepovratnih sredstev ali drugih oblik financiranja projektov. Ta status odraža razliko med nacionalnim prispevkom države, ki temelji predvsem na njenem bruto nacionalnem dohodku, in dejanskim povračilom sredstev, ki jih država prejme iz skupnih evropskih skladov.
Kohezijska politika je ena glavnih naložbenih politik Evropske unije, katere primarni cilj je zmanjševanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih razlik med različnimi regijami v Evropi. S pomočjo evropskih strukturnih in investicijskih skladov se sredstva usmerjajo v manj razvite regije za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje infrastrukture ter podporo digitalnemu in zelenemu prehodu, s čimer se krepi ekonomska povezanost celotne Unije.
Bruto nacionalni dohodek (BND) je ključni ekonomski kazalnik, ki meri skupno vrednost vseh dobrin in storitev, ki so jih v določenem obdobju proizvedli prebivalci in podjetja neke države, vključno z dohodki, ustvarjenimi v tujini. V sistemu EU služi kot osnova za določanje višine prispevkov držav članic v skupni proračun, saj zagotavlja, da države z večjo gospodarsko močjo sorazmerno več prispevajo k financiranju skupnih evropskih politik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.