Ozonski plašč je del Zemljine atmosfere, ki vsrka večino škodljivega ultravijoličnega sončnega sevanja. Brez zaščitne ozonske plasti bi bilo življenje na površju Zemlje v sedanji obliki nemogoče, saj bi ga ultravijolični žarki sterilizirali.
Da bi ustavila tanjšanje ozonskega plašča, je mednarodna skupnost leta 1987 sprejela montrealski protokol, s katerim je predpisala omejevanje proizvodnje in uporabe ozonu škodljivih snovi. V spomin na datum podpisa sporazuma je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) leta 1994 razglasila 16. september za mednarodni dan zaščite ozonske plasti.
Kot so ob letošnjem dnevu izpostavili v ZN, sprejem tega protokola predstavlja dober primer multilateralizma pri iskanju rešitev za globalne izzive. Brez njega bi se moral svet soočiti z globalno zdravstveno katastrofo in katastrofalnimi vplivi na celoten ekosistem.
"Letos praznujemo ta zgodovinski dosežek in se veselimo nadaljnjih 40 let prizadevanj," so zapisali na svojih spletnih straneh. Vsi tovrstni dogovori poosebljajo koncept prehoda od znanosti h globalnim ukrepom, čemur moramo ostati zavezani, so poudarili.
Ozonska luknja je sicer sezonski pojav in je prostorsko omejena. Vsako leto avgusta se začne razvijati nad Antarktiko, največji obseg doseže septembra in oktobra, najpozneje decembra pa se ozonska plast nad južnim polom obnovi.
Čeprav se vsebina ozonu škodljivih snovi v ozračju zmanjšuje, se njena velikosti iz leta v leto spreminja, saj jo določajo meteorološke razmere oziroma velikost in intenzivnost polarnega vrtinca. Po najnovejših znanstvenih dognanjih se v zadnjih letih stanje glede ozonske luknje nad Antarktiko izboljšuje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.