'Resolucijo smo predlagali, ker tega ni storila vladna koalicija'

Poslanska skupina SDS predlaga, naj "DZ pozove vlado, da tudi Slovenija sledi priporočilom iz resolucije Evropskega parlamenta o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem".

Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci še bolj podrobno predstavil vsebino resolucije o priznanju Ruske federacije kot države, ki podpira terorizem. "Po spremljanju govora ruskega predsednika Vladimirja Putina se mi zdi še toliko bolj pomembno, da se Rusijo uvrsti v države, ki podpirajo mednarodni terorizem," je razložil Janša.

"Spomnil sem se govora Sadama Husseina pred drugo zalivsko vojno, izrazi iraške politične elite in ruske politične elite so popolnoma enaki," je dejal prvak SDS na novinarski konferenci. Omenil je, da se ruska politična elita še kako dobro zaveda v katero smer gre ta vojna, medtem ko večina ruskega prebivalstva zaradi popolnega nadzora nad mediji, podpira to kar Putin počne v Ukrajini in verjamejo, da se bo vse to dobro izšlo za Rusijo.

"Putin je imel danes težavo pojasniti kako je možno, da ta posebna vojaška operacija po enem letu še vedno traja," je opozoril Janša.

Zakaj pa so se v stranki SDS odločili predlagati resolucijo? Janša je bil jasen: "Resolucijo smo predlagali, ker to ni storila vladna koalicija." Dodal je, da jim s to resolucijo želijo pomagati, da še bolj ne zatavajo v svojih zmedenih izjavah. Še posebej je omenil to, da se enkrat vladna koalicija odloči, da ne bo več pomagala Ukrajini, drugi dan pa govori drugačno zgodbo. "Ali podpiraš rusko agresijo ali pravičen boj Ukrajincev. Tukaj ni tretje strani, tako kot je ni bilo v času, ko je bila napadena Slovenija.

Resolucijo so predlagali tudi zato, ker ruska vojska po mnenju Janše v Ukrajini s plačanci Wagner izvaja zločine zoper človeštvo. "Udari ruske vojske na infrastrukturo, ki služi civilnemu prebivalstvu, ravnanje z vojnimi ujetniki ni v skladu u ženevsko konvencijo, kraja ukrajinskih otrok..."

Na vprašanje glede dogovarjanja o podpori predlogu resolucije v DZ je predsednik SDS dejal, da se mu zdi podpora takšni resoluciji samoumevna, "razen če tisti, ki predstavljajo slovensko oblast in hodijo v Bruselj na sestanke EU in Nata, tam govorijo nekaj, tukaj pa bodo ravnali drugače".

"Apeliramo, da podoben akt sprejme tudi izvršilna oblast oziroma vlada in da znotraj tega okrepi gospodarsko, vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini," je dodal Janša.

Kabinet predsednika vlade: "V EU ni večinske podpore"

"Ko gre za vprašanje uvrstitve Rusije med države, ki podpirajo terorizem, v EU ni večinske podpore," medtem sporočajo iz kabineta predsednika vlade. Ob tem so poudarili, da v evropski zakonodaji ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. "EU ima seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti in posamezniki, ne pa tudi države. Dejstvo je tudi, da ZDA, ki takšen seznam imajo, nanj niso uvrstile Rusije," pojasnjujejo.

Oblikovanje slovenske politike do vprašanj, ki so povezana z Ukrajino temelji na iskanju kar najbolj širokega soglasja znotraj Evropske unije, še pojasnjujejo. "Zavedamo se namreč, da je enotnost temelj aktivne politike EU pri obravnavi ruske agresije in mednarodnih problemov nasploh," pravijo.

"Prizadevanja slovenske politike, tako vlade kot opozicije, v Sloveniji in v tujini, naj bodo usmerjena v iskanje čim širšega soglasja glede vprašanj, povezanih z vojno v Ukrajini," še sporočajo in dodajajo, da je treba imeti pred očmi tudi skupni interes, to je nadaljevanje nudenja konkretne podpore Ukrajini - s ciljem doseganja miru v Ukrajini, ki bo sprejemljiv za Ukrajino kot žrtev v tej vojni. 

"Prav poziv k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini bo eden od ključnih elementov nove resolucije Generalne skupščine OZN, ki naj bi bila predvidoma sprejeta ob prvi obletnici napada Rusije na Ukrajino," so dodali. 

Ponovili so še, da Slovenija obsoja protipravno agresijo Rusije na Ukrajino, ki pomeni kršenje mednarodnih norm, med drugim Ustanovne listine OZN. "Podpiramo ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Slovenija še posebej ostro obsoja napade na civilno prebivalstvo, med drugim ženske in otroke, kot tudi napade na energetsko in drugo infrastrukturo. Zavzemamo se za čimprejšnje končanje vojne ter njim sledeča pogajanja. Podpiramo vsak izid pogajanj, ki bo pripeljal do miru in ki ga podpre Ukrajina, ki je žrtev agresije," so zapisali in pripomnili, da bodo Ukrajini še naprej nudili pomoč. 

Fajonova: Z uvrstitvijo Rusije na seznam podpornic terorizma bi kaznovali celoten ruski narod

Vsaka pobuda za uvrstitev Rusije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pomeni kaznovanje celotnega ruskega naroda, se je danes na pobudo poslancev SDS za sprejem resolucije odzvala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je dodala, je treba najti pot za začetek pogajanj za vzpostavitev trajnostnega in pravičnega miru v Ukrajini.

"Ne verjamem, da lahko to ustavi Vladimirja Putina v tej agresiji, da bo to ustavilo vojno, nasprotno, gre za prilivanje olja na ogenj," se je na predlog poslancev SDS za sprejem resolucije, s katero bi Slovenija Rusijo uvrstila na seznam držav podpornic terorizma, v izjavi odzvala ministrica Fajon.

Kot je dodala, "moramo delati vse, da najdemo kanale za začetek pogajanj za trajnosten in pravičen mir", ki pomeni tudi, da ne s silo in ne z orožjem ne spreminjamo meja ukrajinske meje.

Pri tem je Fajon še poudarila, da Slovenija od vsega začetka ostro obsoja rusko brutalno agresijo v Ukrajini. Ruska federacija je začela vojno na ukrajinskem ozemlju, je spomnila Fajon in opozorila, da gre za protipravno vojno, v kateri se Ukrajina, kot bi se tudi Slovenija, brani in prosi za pomoč. Znova je zatrdila, da bo Slovenija pomagala Ukrajini, dokler bo treba.

Generalna skupščina ZN ob obletnici ruskega napada na Ukrajino pripravlja novo resolucijo

Razprava v Generalni skupščini ZN bo potekala v sredo in četrtek, ko bo glasovanje o resoluciji. V petek bo na isto temo zasedal Varnostni svet ZN, ki pa odločitve ne more sprejeti, ker ima Rusija pravico do veta in je v tesnem zavezništvu z drugo stalno članico s pravico do veta, Kitajsko.

Varnostni svet ZN bo sicer na zahtevo Rusije v sredo razpravljal o plinovodu Severni tok. Zaradi Rusije se resolucije o invaziji na Ukrajino sprejemajo v 193-članski Generalni skupščini ZN, kjer so bile vse dosedanje sprejete z večinsko podporo držav. Predlagatelji – EU in druge države – želijo za tokratno resolucijo največjo podporo doslej in zato se bolj kot obsodba agresorja poudarja zahteva za pravičen in trajen mir.

Osnutek resolucije pravi, da je treba čim prej doseči celovit, pravičen in trajen mir v skladu z Ustanovno listino ZN. Ukrajina je sprva želela bolj podrobno resolucijo na osnovi mirovnega načrta v 10 točkah predsednika Volodimirja Zelenskega, vendar je sprejela resničnost, da v tem primeru podpora ne bi bila največja.

Zelenski na primer predlaga posebno mednarodno sodišče za pregon ruskih zločinov, osnutek resolucije pa govori o zagotovitvi odgovornosti za najhujše zločine prek neodvisnih preiskav in pregonov na državnih in mednarodni ravni. Osnutek kljub temu ponavlja zahtevo iz prejšnjih resolucij, da Rusija takoj, povsem in brez pogojevanja umakne svoje vojaške sile z mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja.

Veleposlanik EU Olof Skoog, ki je sodeloval pri sestavi resolucije, je poudaril, da želijo čim širšo podporo držav članic ZN, saj ne gre le za Ukrajino, ampak za spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti vsake od njih.

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN bo nastopila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki se bo v četrtek udeležila tudi skupne delovne večerje na ministrski ravni z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve Dmitrom Kulebo, na katero sta vabljena tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres in državni sekretar ZDA Antony Blinken, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Namen obiska je izkazati podporo in solidarnost Slovenije z Ukrajino ob prvi obletnici začetka ruske vojaške agresije. Slovenija najostreje obsoja rusko agresijo nad Ukrajino, še posebej napade na civilno prebivalstvo in načrtno uničevanje civilne in energetske infrastrukture, ter izpostavlja pomen osrednje vloge ZN pri doseganju miru, so sporočili.

Od začetka vojne do danes je bilo že veliko ubitih civilistov

Urad Visokega komisarja ZN za človekove pravice je v ponedeljek potrdil, da je bilo v vojni doslej po uradnih podatkih ubitih najmanj 7199 ukrajinskih civilistov, ranjenih pa skoraj 12.000. Dejanske številke naj bi bile precej višje. Generalna skupščina ZN je doslej sprejela že več resolucij glede Ukrajine, od katerih je vsaka dobila najmanj 102 glasova podpore. Slovenija je podprla vse.

Resolucijo, ki je zahtevala takojšen umik ruske vojske, je 2. marca lani podprlo 141 držav. Naslednja resolucija, ki je zahtevala zaščito civilistov v Ukrajini in kritizirala Rusijo zaradi povzročitve humanitarne krize, je dobila 140 glasov podpore. Konec marca pa je Generalna skupščina s 93 glasovi suspendirala Rusijo iz članstva v Svetu ZN za človekove pravice.

Potem ko si je Rusija priključila okupirane ukrajinske pokrajine na vzhodu države, je Generalna skupščina ZN oktobra lani s 143 glasovi podpore to razglasila za neveljavno in nezakonito.

Ukrajini vojaško pomoč zagotavlja 32 držav, od katerih jih je 25 članic zveze Nato. Med njimi je tudi Slovenija. Finančno, humanitarno in vojaško pomoč Ukrajini je do konca lanskega leta v skupni vrednosti več kot 108 milijard evrov zagotovilo skupaj 40 držav. Sankcije proti Rusiji je sprejelo 46 držav.