Zjutraj 32 stopinj, zvečer huda ura: plazovi 'ujeli' avtobus, vanj vdrla voda

Nad Evropo še naprej vztraja tako imenovana vročinska kupola, vremenski pojav, pri katerem območje visokega zračnega tlaka zadržuje vroč zrak nad istim območjem več dni zapored. Zaradi tega se tla in ozračje iz dneva v dan še dodatno segrevajo, noči pa ostajajo izjemno tople.

Po napovedih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) naj bi se temperatura v Budimpešti v torek povzpela nad 40 stopinj Celzija. Že v ponedeljek so v Beogradu izmerili 38 stopinj, v Bukarešti pa 37.

Na Slovaškem so medtem podrli državni temperaturni rekord. V kraju na jugu države so namerili 40,5 stopinje Celzija, s čimer so presegli dosedanji rekord 40,3 stopinje iz leta 2007.

Najvišjo stopnjo vremenske ogroženosti so med drugim razglasili na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem, Slovaškem ter v Bosni in Hercegovini. Oblasti prebivalcem svetujejo, naj se v najbolj vročem delu dneva ne zadržujejo na prostem, pijejo dovolj tekočine in posebno pozornost namenijo starejšim, otrokom ter kroničnim bolnikom.

Madžarske oblasti so po državi odprle več kot 2000 klimatiziranih prostorov, kamor se lahko zatečejo ljudje, ki doma nimajo ustreznega hlajenja.

Madžarski premier Péter Magyar je državljane pozval k medsebojni pomoči. "Prihajata dva najtežja dneva vročinskega vala. Pokažimo, da smo sposobni popolne narodne enotnosti. Pazimo drug na drugega."

Na Madžarskem je vročina povzročila tudi težave v energetiki. Oblasti so jedrski elektrarni Paks začasno dovolile odstopanje od okoljskih omejitev glede temperature hladilne vode, da zaradi previsoke temperature rek ne bi bilo treba dodatno zmanjšati proizvodnje električne energije.

Že ob 6. uri zjutraj so v Dubrovniku izmerili kar 32 stopinj Celzija, v Reki 29 stopinj, v Splitu pa 28 stopinj.

Oranžno opozorilo velja le za območje Gospića, medtem ko je za regije Osijek, Zagreb, Karlovec, Knin, Reka, Split in Dubrovnik razglašena najvišja stopnja opozorila.

Marsikje vročina neti požare. Na Hrvaškem je državni hidrometeorološki zavod razglasil rdeči alarm za območje Zagreba, Splita in Dubrovnika. Na jadranskem otoku Vis se medtem z obsežnim gozdnim požarom bori več deset gasilcev, pomagajo pa jim tudi štiri letala za gašenje.

Izjemna vročina še vedno povzroča težave tudi v Nemčiji, kjer so v nedeljo tretji dan zapored izmerili nov temperaturni rekord. V kraju Coschen v zvezni deželi Brandenburg so namerili 41,7 stopinje Celzija.

V več mestih so se zaradi visokih temperatur deformirale tramvajske tirnice, v Berlinu pa je policija že koenc tedna množice ljudi na javnih površinah hladila celo z vodnimi topovi.

Jug Nemčije, predvsem Bavarsko, so nato v ponedeljek zvečer zajela močna neurja z grmenjem, strelami, nalivi, točo in sunki vetra. Najhuje je bilo na jugu in vzhodu dežele, kjer je Nemška vremenska služba (DWD) izdala tudi rdeča opozorila.

V Münchnu se je neurje začelo okoli 20. ure. V le nekaj minutah so močni nalivi zalili ulice, ki so se spremenile v hudournike, temperatura pa je z več kot 26 stopinj hitro padla za več stopinj.

Neurje je povzročilo tudi večje težave v javnem prometu. Zaradi vremenskih razmer so bile motene linije mestne železnice S6, S7 in S8, med postajama Leuchtenbergring in Ismaning pa je bil promet povsem ustavljen. Organiziran je bil nadomestni prevoz s taksiji, potnikom na letališče pa je bila na voljo linija S1.

Po informacijah z območja je v signalnovarnostno napravo v Unterföhringu udarila strela, kar je povzročilo motnje v železniškem prometu.

Meteorologi opozarjajo, da nevarnosti še ni konec. Tudi v noči na torek in čez dan se od alpskega predgorja do Bavarskega gozda pričakujejo nova močna neurja z intenzivnimi nalivi, krajevno pa lahko znova povzročijo izredne razmere.

Vroče je v Avstriji, kjer se pojavljajo kritike oblasti. Po rekordnih 40 stopinjah Celzija, kolikor so v nedeljo prvič v zgodovini meritev izmerili na Dunaju, mnogi menijo, da avstrijska prestolnica na tako ekstremne vročinske razmere ni pripravljena.

Največ očitkov leti na tako imenovane hladilne centre, ki bi morali prebivalcem nuditi zatočišče pred vročino. Med najbolj vročim vikendom je bila večina teh prostorov zaprta, odprti so bili le štirje klubi za upokojence. Kritiki opozarjajo, da je to neustrezen odziv za dvomilijonsko mesto.

Na težave opozarjajo tudi v javnem prometu ter javnih ustanovah. Temperature v nekaterih porodnišnicah so dosegle 32 stopinj, v šolskih učilnicah tudi do 39 stopinj, brez ustreznega hlajenja pa so ostale tudi nekatere tramvajske linije.

Okoljske organizacije med drugim predlagajo brezplačen vstop na mestna kopališča v času vročinskih valov, kot so to že uvedli v nekaterih evropskih mestih, med drugim v Rimu in Zagrebu.

Predstavniki dunajskih mestnih okrožij medtem odgovornost prelagajo na mestne oblasti. Opozarjajo, da je večina hladilnih centrov odvisna od posameznih ustanov in prostovoljnih organizacij, zato ob koncih tedna pogosto ostajajo zaprti. Po njihovem mnenju bo moralo mesto čim prej vzpostaviti bolj organiziran sistem zaščite prebivalcev pred vse pogostejšimi vročinskimi valovi.

Po vročem dnevu pa so se nato marsikje po Avstriji razbesnela neurja. Močna neurja so v ponedeljek zvečer znova povzročila izredne razmere na avstrijskem Tirolskem. Potem ko je bilo konec tedna zaradi zemeljskih plazov v dolini Kaunertal odrezanih okoli 200 ljudi, je tokrat največ skrbi povzročil dogodek v dolini Stanzertal, kjer je blatni plaz zajel linijski avtobus.

Nesreča se je zgodila okoli 20.20 med krajema Schnann in Flirsch, ko je po obilnem deževju na cesto zdrsnilo več blatnih in kamnitih plazov. Eden od njih je presenetil avtobus, ki je vozil proti notranjosti doline.

V zelo kratkem času so voda, blato in kamenje prekrili cestišče, voda pa je vdrla tudi v avtobus. Gladina v vozilu je ponekod dosegla 80 centimetrov, zato se potniki niso mogli več sami rešiti.

V avtobusu so bili ujeti 49-letni voznik, 31-letni moški, 39-letna ženska in 14-letnik.

Na kraj je hitro prispelo več gasilskih enot, ki so vse štiri osebe rešile iz vozila. Trije potniki so jo odnesli brez poškodb, poškodovanega voznika pa so po prvi oskrbi odpeljali v bolnišnico v Zamsu.

Plazovi so zasuli tudi več cest. 

Za območju danes odstranjujejo posledice neurja. Oblasti bodo po novi oceni razmer na teren poslale težko gradbeno mehanizacijo, s katero bodo odstranjevali velike količine naplavljenega blata in kamenja.

Po večdnevnem vročinskem valu, ko so temperature v številnih delih Italije dosegle skoraj 40 stopinj Celzija, je sever in del osrednje Italije zajelo silovito neurje. Močni nalivi, toča in sunki vetra s hitrostjo do 100 kilometrov na uro so povzročili veliko škode v Lombardiji, Emiliji - Romanji, Toskani in Piemontu, gasilci pa so morali posredovati na več sto lokacijah.

Meteorologi pojasnjujejo, da so tako silovite nevihte posledica ogromne količine energije, ki se je v ozračju nakopičila med dolgotrajnim vročinskim valom. Kljub burnemu vremenu pa se vročina še ne umika. Italijansko ministrstvo za zdravje je za torek in sredo izdalo najvišje, rdeče opozorilo zaradi vročine za kar 25 od 27 večjih italijanskih mest.

Italijanska civilna zaščita je medtem za osem regij – Toskano, Tridentinsko - Zgornje Poadižje, Lacij, Umbrijo, Abruce, Molise, Sardinijo in Bazilikato – razglasila rumeno opozorilo zaradi nevarnosti neviht in zemeljskih plazov.

Najhuje je bilo v Milanu, kjer se je neurje začelo okoli 18.30. Močan veter je podiral drevesa, poplavljalo je kleti, poškodovanih je bilo več avtomobilov. Oblasti so ves čas spremljale vodostaj rek Seveso in Lambro zaradi nevarnosti poplav, poškodovanih pa na srečo ni bilo.

V Piemontu so sunki vetra dosegali hitrost do 100 kilometrov na uro. V kraju Chieri pri Torinu je veter odnesel kovinsko streho stavbe, zaradi odstranjevanja posledic neurja pa je bila čez noč zaprta regionalna cesta.

Še posebej dramatične razmere so bile v Bologni, kjer je neurje izbruhnilo pozno zvečer. Močan naliv je zalil podvoz v kraju Casalecchio di Reno, kjer je voznik obstal ujet v avtomobilu. Ko je voda zalila vozilo, se je zatekel na njegovo streho, od koder so ga rešili gasilski potapljači.

Neurje je prizadelo tudi letališče Marconi v Bologni, kjer so morali zaradi močnega dežja in vetra začasno ustaviti vzlete in pristanke letal. Na območju med Ferraro in Bologno je ponekod padlo tudi do 45 milimetrov dežja, meteorologi pa opozarjajo, da tako intenzivne padavine kažejo, koliko energije se je v ozračju nakopičilo po tednih izjemne vročine.

V Toskani je bilo največ škode v pokrajini Pisa. Gasilci so posredovali zaradi zemeljskih plazov, podrtih dreves in nevarnih vej, v kraju San Giuliano Terme pa se je porušil podporni zid. V zgolj treh urah so opravili približno 30 intervencij, na pomoč pa je morala priti tudi dodatna gasilska enota iz pokrajine Massa Carrara.

Škoda je nastala tudi v Versiliji. V kraju Massarosa je drevo padlo na kolesarsko stezo, v Camaioreju je bilo zaradi podrtega drevesa zaprto cestišče, v Lucci pa je več delov mesta ostalo brez električne energije.

Meteorologi opozarjajo, da neurja še niso končana. Tudi v prihodnjih dneh pričakujejo popoldanske nevihte, predvsem nad Alpami in Apenini, temperature pa bodo kljub rahli osvežitvi ostale zelo visoke. V torek bodo marsikje še vedno dosegle med 34 in 39 stopinjami Celzija, v sredo med 33 in 38 stopinjami, občutnejše ohladitve pa za zdaj ni na vidiku.

Medtem ko se razmere na zahodu celine počasi umirjajo, posledice rekordnega vročinskega vala postajajo vse bolj očitne.

Francoske oblasti ocenjujejo, da je vročina povzročila več kot 1000 dodatnih smrti, v Španiji pa nacionalni inštitut za javno zdravje poroča o več kot 800 dodatnih smrtih.

Ob tem so konec tedna po Evropi poročali še o številnih drugih smrtnih primerih, povezanih z vročino. Na Poljskem sta med kolesarskim maratonom umrla dva udeleženca, stara 30 in 71 let. Na Cipru so v parkiranem avtomobilu našli mrtva bolgarska dečka, stara osem in deset let, v Nemčiji pa je med vikendom v nesrečah med kopanjem umrlo najmanj 13 ljudi.

Strokovnjaki opozarjajo, da so države srednje in vzhodne Evrope na vročinske valove pogosto slabše pripravljene kot zahod celine.

V številnih mestih prevladujejo velika betonska stanovanjska naselja, zgrajena v času socializma. Masivne betonske konstrukcije čez dan akumulirajo toploto, ponoči pa jo počasi oddajajo, zaradi česar stanovanja ostajajo zelo vroča tudi po sončnem zahodu.

Poleg tega je uporaba klimatskih naprav v tem delu Evrope še vedno bistveno manj razširjena. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) ima klimatsko napravo le nekaj odstotkov gospodinjstev, medtem ko evropsko povprečje znaša okoli 19 odstotkov.

Po ocenah znanstvenikov je trenutni vročinski val najobsežnejši in najintenzivnejši doslej ter brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča izgorevanje fosilnih goriv, ne bi bil mogoč.