Tujina

Ob silovitih ukrajinskih napadih na Krimu razglasili izredne razmere

Kijev / Moskva, 26. 06. 2026 16.48 pred 1 uro 4 min branja 0

Avtomobili v vrsti na bencinski črpalki v Simferopolu na Krimu.

Ruske okupacijske oblasti so razglasile izredne razmere na polotoku Krim, ki je v zadnjih tednih tarča silovitih ukrajinskih napadov v prizadevanjih Kijeva, da bi ga odrezal od celinske Rusije. Prekinjena je vsa prodaja goriva, začasno so ustavljene turistične dejavnosti, preklicani so otroški poletni tabori. Ruska zračna obramba je ponoči sicer skupno sestrelila 660 ukrajinskih dronov, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Medtem pa sta Ukrajina in Rusija izmenjali po 160 vojnih ujetnikov.

Na polotoku, si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, se zaradi okrepljenih ukrajinskih napadov z droni na logistično in naftno infrastrukturo soočajo s pomanjkanjem goriva in prekinitvami oskrbe z električno energijo. To je zadalo močan udarec tudi gospodarstvu Krima na vrhuncu turistične sezone, ko ga je običajno obiskalo več deset tisoč ruskih turistov.

Vodja okupacijskih oblasti – ruski guverner Krima Sergej Aksjonov je danes preko Telegrama sporočil, da so izredne razmere razglasili "na regionalni ravni na Krimu in v mestu Sevastopol", največjem mestu na polotoku, ki je v sredo po ukrajinskih napadih ostalo brez električne energije. Po njegovih besedah bodo razglašene izredne razmere olajšale odločanje in omogočile hitro reševanje vprašanj, ki so bistvena za stabilno delovanje vseh sektorjev, od katerih je odvisno življenje prebivalcev. Kaj točno to pomeni v praksi, sicer ni znano.

Sergej Aksjonov je odločitev o razglasitvi izrednih razmer na Krimu utemeljil z "rešitvijo gospodarskih vprašanj".
Sergej Aksjonov je odločitev o razglasitvi izrednih razmer na Krimu utemeljil z "rešitvijo gospodarskih vprašanj".
FOTO: AP

Aksjonov je včeraj priznal, da Krim preživlja težko obdobje in da so "razmere najbolj kitične v zvezi z gorivom". "Ne morem natančno povedati, koliko časa bo to trajalo, niti ne morem javno razkriti konkretnega akcijskega načrta. Vendar pa ukrepamo," je dodal v izjavi na Telegramu. Priznal je tudi, da ruska vojska ni sposobna v celoti zaščititi polotoka z besedami, da "na žalost na svetu ni sistema zračne obrambe, ki bi bil popolnoma brezhiben".

V sredo pa je sporočil, da so zaradi varnosti do 1. septembra prepovedali poletne tabore za otroke na polotoku. Pred tem so prepovedale prodajo goriva civilistom.

Avtomobili v vrsti na bencinski črpalki v Simferopolu na Krimu.
Avtomobili v vrsti na bencinski črpalki v Simferopolu na Krimu.
FOTO: AP

Ukrajina v zadnjih mesecih krepi napade na energetske cilje v Rusiji, da bi tako oslabila vojaške zmogljivosti , finance in gospodarstvo Moskve. Hkrati jo poskuša ločiti od Krima, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Napadi z droni vplivajo na pomanjkanje goriva, prebivalstvo polotoka pa poroča o naraščajočih cenah in dolgih vrstah na bencinskih črpalkah. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da so ukrajinski napadi na civilno infrastrukturo namenjeni sejanju nesoglasij med ruskim prebivalstvom, poroča net.hr.

Rusko obrambno ministrstvo je ponoči poročalo o enem najbolj silovitih ukrajinskih napadov, med katerim so prestregli 660 ukrajinskih dronov, nekatere tudi nad Krimom. Danes zjutraj pa so poročali o eksplozijah v Kerču na Krimu, zlasti v bližini trajektnega pristanišča za prevoz blaga v celinsko Rusijo. Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform je ob tem poročala o eksplozijah blizu vojaškega letališča Saki v Novofedorivki na Krimu. Ukrajinska varnostna služba (SBU) je danes potrdila, da so v Kerču napadli dve ruski ladji za logistično podporo vojske in sisteme zračne obrambe. "Uničenje sistemov zračne obrambe odpira pot novim natančnim napadom, medtem ko onesposobitev pristaniške infrastrukture ogroža zmožnost okupatorjev, da oskrbujejo svoje enote," so dodali.

Da se je ukrajinsko obleganje Krima pripravljalo že dlje časa, medtem piše Kyiv Independent. Ukrajina polotok skuša sistematično popolnoma izolirati z večplastnimi napadi z droni, ga odrezati od Rusije in uničiti kritično infrastrukturo. "Začenja se pekel," je 17. junija v intervjuju dejal ukrajinski obrambni minister Mihailo Fedorov. "Logistika je prekinjena. Krim je izoliran," je dodal.

Rusija ponoči sestrelila več kot 600 ukrajinskih dronov

Ruska zračna obramba je ponoči skupno sestrelila 660 ukrajinskih dronov, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Več deset brezpilotnikov je bilo usmerjenih tudi proti prestolnici, so sporočile tamkajšnje oblasti. Poročil o smrtnih žrtvah ali obsežnejši škodi sicer ni bilo.

Ukrajinski droni so ponoči poleteli nad več kot deset ruskih regij in zasedenih ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim. Več dronov so sestrelili tudi nad Črnim morjem in Azovskim morjem, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je na Telegramu zapisal, da je zračna obramba prestregla najmanj 47 dronov, ki so leteli proti ruski prestolnici. Dodal je, da odstranjujejo ostanke sestreljenih brezpilotnikov, škode ali žrtev pa ni omenil.

Tarča napada je bila tudi regija Tula, približno 180 kilometrov južno od Moskve, je sporočil tamkajšnji guverner Dmitrij Miljajev. Dodal je, da so prestregli 157 dronov, nastala je škoda na več hišah, ranjena je bila ena oseba.

Povedal je, da je bil poškodovan tudi daljnovod in industrijski obrat v Novomoskovsku. V tem kraju deluje tovarna Azot, eden največjih ruskih kemičnih obratov, kjer proizvajajo predvsem gnojila, pa tudi komponente za proizvodnjo streliva. Obrat, ki je bistvenega pomena za rusko vojaško industrijo, je bil tarča napada že pred dvema tednoma.

Ukrajina in Rusija izmenjali po 160 ujetnikov

Ukrajina in Rusija sta danes sicer izmenjali po 160 vojnih ujetnikov, so potrdili v Kijevu in Moskvi. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so pri izmenjavi posredovali Združeni arabski emirati.

Ukrajina je v zadnjem času okrepila napade z droni na rusko ozemlje, medtem ko se še vedno sooča z vsakodnevnimi ruskimi napadi. Ukrajinska vojska je med drugim nedavno napadla Moskvo, vse bolj pa se osredotoča tudi na cilje na Krimu, ki ga želi odrezati od celinske Rusije. Kijev vztraja, da ukrajinska vojska napada predvsem vojaške objekte in energetsko infrastrukturo, da bi Kremlju odvzela ključne prihodke od izvoza fosilnih goriv.

"Še naprej iz ruskega ujetništva Ukrajince vračamo domov. Danes je bilo izpuščenih 160 vojakov. Vsi so bili v ujetništvu od leta 2022," je na družbenem omrežju X sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Objavi je priložil fotografije domnevno izpuščenih vojakov, ogrnjenih v ukrajinske zastave. "Ne bomo pozabili na nikogar, ki je še v ujetništvu /.../. Vse moramo pripeljati nazaj," je dodal.

Izmenjavo je potrdilo tudi rusko ministrstvo za obrambo. "Vrnjeni ruski vojaki so trenutno v Belorusiji," je pojasnilo v objavi na družbenih omrežjih.

Sprti strani sta od začetka ruske invazije februarja 2022 že večkrat izmenjali vojne ujetnike ter trupla in posmrtne ostanke padlih vojakov, kar je eno izmed redkih področij, na katerem kljub konfliktu sodelujeta.

V Ankari pred vrhom Nata 225 pridržanih, na ulicah 40.000 policistov

Epidemija ebole v DR Kongo: Več kot 300 smrtnih žrtev

  • ECEshop klime 24ur  01
  • ECEshop klime 24ur  02
  • ECEshop klime 24ur  03
  • ECEshop klime 24ur  04
  • ECEshop klime 24ur  05
  • ECEshop klime 24ur  06
  • ECEshop klime 24ur  07
  • ECEshop klime 24ur  08
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1763