Na vrhu EU poudarili pomen poživitvenega odmerka in usklajenega odziva na epidemijo

Voditelji sedemindvajseterice so v današnji razpravi naslovili vprašanje poslabšanja epidemioloških razmer v EU zaradi širjenja novega koronavirusa in odzivanja na pojav nove različice omikron. Ponovno so poudarili pomen cepljenja v boju proti pandemiji, pri čemer je ključno cepljenje s poživitvenim odmerkom, in prizadevanja za premagovanje obotavljanja glede cepljenja, vključno z naslavljanjem dezinformacij.

Poleg cepljenja je treba nadaljevati tudi z izvajanjem strategije EU o terapevtikih za zdravljenje covida-19, vključno s skupnimi naročili, so zapisali v sprejetih sklepih. Voditelji so se tudi zavzeli za nadaljnje usklajevanje v odzivanju na pandemijo, pri čemer je treba zagotoviti, da vse omejitve temeljijo na objektivnih merilih in ne spodkopavajo delovanja enotnega trga ali nesorazmerno ovirajo prost pretok ljudi med državami članicami ali potovanja v EU.

Poudarili so tudi pomen usklajenega pristopa glede veljavnosti digitalnega covidnega potrdila, v zvezi s čimer naj bi Evropska komisija sprejela delegirani akt. Pozvali so tudi k čim prejšnji uveljavitvi priporočil Sveta EU glede potovanj znotraj Unije in priporočil o nenujnih potovanjih v povezavo.

V minulih dneh je bilo v EU večkrat izpostavljeno vprašanje sprejemanja enostranskih ukrepov v nekaterih državah članicah, med drugim v Italiji, Grčiji in na Irskem, ki so uvedle dodatne zahteve v obliki negativnega testa pri vstopu v državo tudi za cepljene.

Italijanski premier Mario Draghi, ki se udeležuje vrha EU v Bruslju, takšne ukrepe zagovarja. Različica omikron je v Italiji trenutno manj razširjena kot v drugih članicah. "Moramo ohraniti to prednost, da bi zaščitili naš zdravstveni sistem," je dejal.

V sprejetih sklepih vrha EU je govora tudi o boju proti pandemiji v mednarodnem kontekstu. Voditelji so poudarili, da bo pandemijo mogoče premagati le z globalnim sodelovanjem, ki temelji na zaupanju in medsebojni pomoči. EU bo še naprej izvažala in delila odmerke cepiva in pomožni material ter okrepila podporo državam, ki jo najbolj potrebujejo, zlasti v Afriki, tako v okviru mednarodne pobude za pravično razdelitev cepiv Covax kot tudi dvostransko.

Spopadanje s pandemijo covida-19 je sicer ena od osrednjih tem vrha, zadnjega v času šestmesečnega slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša.

Na vrhu  EU za enotnost Unije glede ruske grožnje do Ukrajine

Voditelji držav članic EU so mnenja, da se je treba izogniti zaostrovanju krize ob meji z Ukrajino, odkoder prihajajo zaskrbljujoča poročila o kopičenju ruskih sil. Ob začetku vrha EU v Bruslju je bilo slišati, da mora EU delovati enotno, pri čemer v primeru vojaške agresije proti Ukrajini ne izključujejo novih sankcij proti Rusiji.

Nemški kancler Olaf Scholz je ob prihodu na vrh na vprašanje glede Ukrajine izpostavil nedotakljivost meja. Po njegovem prepričanju se je pomembno opredeliti do tega, da meje ostanejo "varne in nedotakljive". "Danes bomo znova poudarili, da je nedotakljivost meja eden zelo pomembnih temeljev miru v Evropi in da bomo vsi skupaj storili vse, da pri tej nedotakljivosti dejansko ostane," je dejal Scholz, za katerega je to prvi vrh EU po prevzemu položaja.

Tudi nova švedska premierka Magdalena Andersson je poudarila, da je pomembno, da EU govori "z enotnim glasom". Sporočilo Rusiji je zelo jasno: "Pripravljeni smo storiti nadaljnje korake." Na vprašanje, kakšne sankcije so možne, pa je dejala, da je o tem še prezgodaj govoriti.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je znova poudaril, da bi vsakršno agresivno dejanje proti Ukrajini imelo visoke gospodarske in politične stroške za Rusijo. Tako kot že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pred tem, je tudi Borrell potrdil, da EU pripravlja nabor sankcij, vendar podrobnosti ni želel razkriti. Na vprašanje, ali meni, da bo enostavno doseči soglasje med državami članicami glede uvedbe sankcij, pa je Borrell odgovoril pritrdilno.

Opozorila spričo ruske vojaške grožnje je bilo slišati tudi med baltskimi članicami povezave. Latvijski premier Krišjanis Karinš meni, da bi morali razmisliti o širokem naboru sankcij. Za Evropsko unijo in za Zahod je pomembno, da se Rusijo odvrne od vojaškega zaostrovanja. Bistveno po njegovem je "odvračanje". Za vsako ceno bi se bilo treba izogniti zaostreni vojaški situaciji v Ukrajini, in to bi lahko najbolje dosegli z "bolečimi gospodarskimi sankcijami" proti Rusiji, je dejal.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda pa je ocenil, da se "verjetno soočamo z najbolj nevarno situacijo v zadnjih 30 letih", pri čemer ne gre samo za Ukrajino, pač pa tudi za položaj na vzhodni meji, vključno z baltskimi državami.

"Narediti moramo vse, kar je v naših rokah, da preprečimo najslabši scenarij," je dejal glede možnega vojaškega posredovanja Rusije na ozemlju Ukrajine. Pri tem je mnenja, da ima EU dovolj orodij, da Rusiji prepreči njeno agresivno obnašanje, pri čemer je izpostavil gospodarske sankcije.

Voditelji sedemindvajseterice se sestajajo na rednem decembrskem vrhu, na katerem bodo ob pogovorih o odzivu v primeru nove ruske vojaške agresije proti Ukrajini govorili tudi o pandemiji covida-19, ki se ob pojavu nove koronavirusne različice omikron znova zaostruje. Med ostalimi temami so na dnevnem redu še visoke cene energije, Belorusija in obrambno sodelovanje.