Skoraj milijon ljudi je zbežalo iz svojih domov ter se zateklo v taborišča za razseljene zaradi obglavljanj, streljanja, posilstev in ugrabitev ter vseh podobnih brutalnih vrst nasilja, ki jih izvajajo islamski ekstremisti nad civilisti.
Džihadisti so v severni mozambiški provinci Cabo Delgado ubili že okoli 4000 ljudi in pregnali tuje investitorje iz države, kar Mozambiku onemogoča gospodarsko rast. Več sto družin iz vasi je zatočišče poiskalo v Pembi, ker se bojijo vrniti domov zaradi nenehnega nasilja džihadistov, ki se zdaj uradno imenujejo provinca Islamska država Mozambik.
Uradniki v prestolnici Maputo pa pravijo ravno nasprotno. Trdijo, da je upor pod nadzorom, ter spodbujajo razseljene osebe, naj se vrnejo v svoje domove, energetska podjetja pa naj nadaljujejo s svojimi projekti.
"Teroristi so na begu, gredo stran," je mozambiški predsednik Filipe Nyusi zagotovil vlagateljem na septembrskem vrhu o energiji in plinu v Mozambiku v Maputu. Zbrane mednarodne vodstvene delavce na področju energetike je pozval, naj nadaljujejo z delom na svojih zastalih projektih utekočinjenega zemeljskega plina. Džihadisti namreč ogrožajo ogromne zaloge zemeljskega plina, ki jih svet trenutno nujno potrebuje. Šlo naj bi za okoli 3000 kubičnih kilometrov zalog zemeljskega plina.
Uradniki v prestolnici javnost obveščajo, da je mozambiški vojski in policijskim silam ob podpori enot iz Ruande in podpori regionalnih sil Južnoafriške razvojne skupnosti uspelo zajeziti skrajni upor.
"Ti kraji so se zdaj normalizirali in civilisti se vračajo," je dejal general Ronald Rwivanga iz ruandskih obrambnih sil.
Energetska podjetja pa se ne želijo vrniti, dokler se tja ne vrnejo razseljeni prebivalci. Projekti utekočinjenega zemeljskega plina, ki sta jih vodili francoski družbi TotalEnergies in ExxonMobil, so bili lani prekinjeni, ko so uporniki zavzeli več mest.
Na vrhu v Maputu je Stéphane Le Galles, vodja mozambiškega plinskega projekta družbe TotalEnergies, dejal, da je "smer zelo dobra", vendar si podjetje še vedno želi "trajnostnega gospodarskega položaja, ne le v Palmi, ampak po vsem Cabu Delgado."
Združeni narodi pa menijo, da so varnostne razmere v Cabu Delgadu preveč spremenljive, da bi se razseljeni ljudje tako hitro vračali domov.
"Ljudje, ki so izgubili vse, se vračajo na območja, nazaj domov, kjer pa storitve in humanitarna pomoč večinoma niso na voljo," je dejal UNHCR.
Gospodarsko življenje se je sicer začelo počasi vračati v province, vendar so osnovna infrastruktura in javne storitve še vedno zelo pomanjkljive. Večina šol je zaprtih zaradi pomanjkanja učiteljev, zdravstvene storitve so pa slabe in nehigienske.
'Doma sta vojna in lakota. Ne bi šli na boljše mesto.'
V glavnem mestu province Pemba je zatočišče poiskalo več kot 100.000 razseljenih ljudi, večina dan preživi na koruzni moki in navadnem rižu. Dela ne morejo najti, nimajo denarja za obleko ali druge nujne stvari.
"Vsekakor se želimo vrniti. To ni dom," je povedala ena izmed priseljenk. A glede na to, da so njihove vasi zdaj uničene, so se kljub velikemu pomanjkanju odločili, da ostanejo v taborišču za razseljene osebe.
Kljub prizadevanjem za spravo obeh strani in mednarodno podporo spopad še zdaleč ni končan. Je manj nepredvidljivo kot doma, a nič manj boleče za tisoče družin.
