Dolga leta so obiski izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu v Washingtonu potekali po skrbno pripravljenem scenariju: rdeča preproga, topel stisk rok in skupna sporočila o tesnosti zavezništva med Izraelom in ZDA. Precej prijateljsko.
Vendar tokrat morda ne bo tako. Odnos med državama se je namreč vidno spremenil od njunega zadnjega srečanja pred petimi meseci, tesno sodelovanje in navdušene pohvale pa so zamenjali Trumpovi izbruhi, polni kletvic, usmerjeni proti njegovemu velikemu prijatelju in zavezniku.
To je Netanjahujev že sedmi obisk v ZDA, odkar se je Trump vrnil na oblast – več kot pri katerem koli drugem svetovnem voditelju, piše CNN. Tokrat pa v Washington prihaja kot voditelj, ki se sooča z novimi volitvami in si prizadeva stabilizirati odnos, ki je postal vidno napet. Po navedbah ameriškega uradnika in drugega izraelskega vira naj bi si Netanjahu celo več tednov prizadeval zagotoviti povabilo v Belo hišo, kjer bi rad razpravljal o napredku v vojni z Iranom in Trumpa opozoril pred diplomatskimi popuščanji.
Netanjahu namerava Trumpu predstaviti nove obveščevalne podatke o stanju iranske obnove jedrskega programa in vojaških zmogljivosti, je povedal izraelski vir. Ob tem je dodal, da Izrael ocenjuje, "da Trumpa bolj malo zanima ponovni začetek obsežnega spopada, vsaj ne pred ameriškimi volitvami novembra".
Trump se je srečanju sprva izogibal, nekateri ameriški uradniki pa so bili razočarani nad izraelskimi dejanji, ki so jih razumeli kot, da so želeli predsednika "izsiliti v srečanje". Izraelski voditelj se je namreč izognil javnemu soočenju s Trumpom zaradi nenadne aprilske prekinitve ognja, vendar so njegovi politični zavezniki sporazum z Iranom ostro kritizirali. Mediji, naklonjeni Netanjahuju, so odkrito napadli snovalce dogovora: podpredsednika JD Vancea, Jareda Kushnerja in Steva Witkoffa.
Vance je nato obtožil člane Netanjahujeve vlade, da si prizadevajo spodkopati pogajanja z Iranom in vplivati na ameriško javno mnenje proti sporazumu. Opozoril je, da Izrael s tem odtujuje "edinega močnega zaveznika, ki mu je še ostal".
Vendar je pogreb ameriškega senatorja Lindseya Grahama ta teden ponudil priložnost za njuno srečanje.
Netanjahu je trenja med njima označil za "taktična" nesoglasja in vztrajal, da je njun odnos še vedno tako tesen kot kadar koli prej. Vendar je izraelski uradnik povedal, da je za dogovor o srečanju s Trumpom potreboval nekaj časa in da je bil sprva "blokiran", čeprav ni bilo jasno, kdo je to preprečeval.
Na zadnjem srečanju optimistična glede vojne
Ko sta se voditelja nazadnje srečala februarja, sta postavila temelje za to, kar je pozneje postalo skupna vojaška kampanja proti Iranu. Začetni napadi v vojni so postali prikaz doslej nevidenega vojaškega usklajevanja, ki sta ga Netanjahu in Trump oba navdušeno predstavljala in hvalila.
Toda ko se je vojna zavlekla in ni dosegla preveč optimističnega cilja strmoglavljenja iranskega režima, je razlika med njima postala očitna: Netanjahu je želel nadaljevati pritisk, Trump pa je želel izstop iz vojne, za katero ni sploh vedel kako jo končati.
Pred začetkom vojne so premier in drugi Trumpa prepričali, da bo konflikt omejen in da bo trajal le nekaj tednov. To se je izkazalo za neresnično.
Po navedbah uradnikov se Trump zelo dobro zaveda političnih pritiskov, s katerimi se Netanjahu sooča pred izraelskimi državnimi volitvami oktobra, in ve, da bi bila njegova podpora premierju lahko ključnega pomena. Zavedajoč se tega, je Trump podporo izkazoval selektivno, tudi prejšnji teden, ko je dejal, da Netanjahu ne bo aretiran, če bo prišel v ZDA, potem ko newyorški župan Zohran Mamdani sprva ni želel umakniti predvolilne obljube, da bi do aretacije prišlo.
Trump Netanjahuja vsaj javno ni obtožil za nastali položaj. Vendar ga je označil za "norega" in "težavnega", ker je nadaljeval bombardiranje v Libanonu, ki je ogrožalo prekinitev ognja. Prav tako ga je po telefonu ostro kritiziral, ker se je oddaljil od Trumpovih vojnih ciljev.
Libanon je postal velika točka nesoglasij. V enem od telefonskih pogovorov v začetku junija, o katerem je poročal Axios, je Trump Netanjahuju dejal: "Zdaj te vsi sovražijo ... vsi sovražijo Izrael zaradi tega."
Izrael je nazadnje pred mesecem dni privolil v tristranski sporazum z Libanonom, vendar zavrača popoln umik iz južnega Libanona, dokler Hezbolah najprej ne bo razorožen. Po navedbah izraelskega vira, ki je bil seznanjen s srečanjem, je Netanjahu v nedeljo svojemu varnostnemu kabinetu povedal, da si Trumpova administracija želi umika izraelskih sil z njihovih položajev v Libanonu, pa tudi iz Gaze in Sirije. Vir je za CNN povedal, da je Netanjahu pojasnil, da namerava tej zamisli nasprotovati.
Nove skrbi za Netanjahuja?
Poleg dolgotrajnih regionalnih sporov sta se v zadnjih tednih pojavili še dve dodatni vprašanji: Trumpovi morebitni načrti za prodajo naprednih nevidnih lovskih letal F-35 Turčiji ter ameriško-savdijski sporazum o civilnem jedrskem programu. Izraelski uradniki se bojijo, da bi prvi lahko oslabil kvalitativno vojaško prednost države, drugi pa bi lahko sprožil regionalno tekmo v jedrskem oboroževanju.
Trump je sporazum s Savdsko Arabijo javno povezal z normalizacijo odnosov z Izraelom in širitvijo Abrahamskih sporazumov, čeprav Rijad takšne povezave ni potrdil niti sprejel.
Izraelski vir je dejal, da bo Netanjahu želel zagotovila, da morebitna prodaja orožja Turčiji ali jedrsko sodelovanje s Savdsko Arabijo ne bosta ogrozila izraelske vojaške prednosti. Prav tako bo želel napredek pri novem dolgoročnem obrambnem sporazumu med ZDA in Izraelom, ki bi nadomestil memorandum iz obdobja Obamove administracije, ki se bo kmalu iztekel.
