10 sekund odločilo med življenjem in smrtjo: ravnatelj rešil 900 otrok

Med katastrofalnimi poplavami, ki so Nepal prizadele ta teden in zahtevale že več sto življenj, se je iz okrožja Nuwakot pojavila zgodba o odločitvi, ki je najverjetneje rešila življenja več sto otrok.

Rajendra Dawadi je ravnatelj srednje šole Tribhuvan Trishuli, ki jo obiskuje nekaj več kot 1600 učencev. Ko so v sredo območje ogrožale hudourniške poplave, je v samo nekaj minutah prejel štiri telefonske klice različnih ljudi. Opozarjali so ga, da obstaja nevarnost poplave.

Med klici je bilo tudi opozorilo, da je voda že opustošila naselje Betrawati, ki leži višje ob toku. Dawadi se je moral odločiti hitro. "Odločil sem se, da ne smem več odlašati. Tudi če poplave ne bi bilo, bi izgubili samo en dan pouka," je povedal za BBC.

Ravnatelj je ukazal evakuacijo. Približno 900 učencev so začeli umikati iz šole proti višje ležečemu in varnejšemu območju. Kako malo časa so imeli, je postalo jasno že med umikom. Dawadi je med evakuacijo opazoval, kako je voda zajela stavbo dijaškega doma, ki je stala približno 100 metrov od reke.

"Če bi odločitev sprejeli deset minut pozneje, nihče od nas, vključno z učenci in mano, danes ne bi mogel govoriti z vami," je dejal. Poplavni val je nato opustošil območje šole.

Med 900 učenci, ki jim je uspelo pobegniti, je bila tudi 16-letna Yunisha. Za BBC je opisala dramatičen beg iz šole. Skupaj s prijatelji je tekla po ozki in blatni poti za šolo proti višje ležečemu območju. "Skupaj s prijatelji sem se rešila za vsega deset sekund," je povedala. Ko so prišli na varno, je lahko samo še opazovala moč vode.

Njena družina medtem ni vedela, ali je preživela. Njena mama Sabina Shrestha je po novicah o poplavah večkrat poskušala priklicati hčer in njenega očeta, vendar se ji nista oglasila. Ko ji je končno uspelo vzpostaviti stik, je izvedela, da je Yunisha živa. A domov se je vrnila šele tri dni pozneje. "Zelo sem srečna in olajšana. Bog je rešil mojo deklico," je povedala njena mama.

Po najnovejših podatkih nepalske policije so do nedelje popoldne našli 794 smrtnih žrtev. Podatki različnih državnih institucij se sicer nekoliko razlikujejo: nepalska nacionalna agencija za zmanjševanje tveganja nesreč je poročala o 781 mrtvih in 2502 pogrešanih.

Med pogrešanimi so tudi številni tujci. Indija pogreša najmanj 320 svojih državljanov, Kitajska skoraj 100, ZDA 90, Ukrajina 62, Malezija 51, Avstralija 41, pogrešani pa so tudi državljani Velike Britanije, Kanade in številnih drugih držav.

Po informacijah, s katerimi razpolaga dežurna služba Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), Slovencev trenutno ni med pogrešanimi ne v Nepalu in ne v Tibetu.

Reševalne akcije se nadaljujejo tudi na območjih hidroelektrarn. Pri hidroelektrarni Trishuli-3A skuša približno 90 reševalcev prodreti v predor, v katerem bi lahko bili ujeti ljudje. Pri iskanju sodelujejo vojska, policija, reševalci in posebej izurjeni psi.

Po dosedanjih ugotovitvah naj bi katastrofo sprožil odlom ledenika Langtang Lirung v Nepalu, na nadmorski višini okoli 5200 metrov. Po analizi satelitskih podatkov in terenskih raziskav naj bi se ledena gmota odlomila okoli 10. ure po lokalnem času, nato pa padla približno 1200 metrov. Pri tem je odnesla del pobočja in sprožila velikanski zemeljski plaz.

Su Pengcheng, profesor na Inštitutu za nevarnosti v gorah in okolje na Kitajski akademiji znanosti, je za The New York Times pojasnil, da je plaz nato približno 21 kilometrov z veliko hitrostjo drsel po dolini, preden je dosegel Gyirong, pomemben mejni prehod med Nepalom in Kitajsko.

Plaz in poplavni val sta prizadela več kot 60 hektarjev območja in uničila 27 objektov na mejnem prehodu. Območje je bilo zaradi posledic nesreče več kot dva dni praktično nedostopno. Kitajski reševalci so do opustošenega mejnega prehoda prispeli šele v petek popoldne, več kot 50 ur po katastrofi.

Reševalne operacije na obeh straneh meje otežujejo uničene ceste, močno deževje ter nevarnost novih poplav in zemeljskih plazov. Kitajska je v Nepal poslala tudi helikopterje in po podatkih kitajskega veleposlaništva v Katmanduju z območja rešila 94 kitajskih državljanov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v petek obljubil pomoč Nepalu pri reševanju in odpravljanju posledic nesreče. Kitajska je v Nepal poslala tudi pet strokovnjakov za predore, ki pomagajo pri poškodovani hidroelektrarni, kmalu pa naj bi jih poslali še štiri.

Pomoč je ponudila tudi Evropska unija. Aktivirala je satelitski sistem Copernicus za spremljanje posledic katastrofe, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je napovedala dva milijona evrov humanitarne pomoči Nepalu za nujno pomoč najbolj prizadetim družinam in skupnostim, piše Euronews.

Obseg katastrofe na tibetanski strani je bil sprva težko oceniti, saj so kitajske oblasti objavile le malo informacij. Tibet je eno najbolj strogo nadzorovanih območij Kitajske, tamkajšnje oblasti pa po poročanju The New York Timesa pogosto omejujejo pretok informacij po večjih nesrečah.

Kitajske družbene platforme so omejevale tudi objave fotografij in posnetkov, ki so jih na območju nesreče posneli očividci in pohodniki. Oblasti naj bi si s tem prizadevale nadzorovati javno razpravo in preprečiti širjenje vsebin, ki bi lahko sprožile kritike na račun odziva oblasti.

Kljub temu so kitajske oblasti v nedeljo prvič podrobneje predstavile potek nesreče in objavile tudi podatke o pogrešanih tujcih. Reševalne akcije se medtem nadaljujejo, usoda številnih ljudi, ki so ostali brez stika s svojci, pa še vedno ni znana.