Objavili prve podatke o pogrešanih v Tibetu: več kot 260 tujcev brez sledu

Katastrofalne poplave in zemeljski plazovi, ki so v sredo prizadeli območje ob meji med Nepalom in Tibetom, so povzročili eno najhujših naravnih nesreč v regiji v zadnjih letih. Po podatkih nepalskih oblasti je bilo do nedelje zjutraj potrjenih 734 smrtnih žrtev, več kot 2500 ljudi pa še vedno pogrešajo. Na kitajski strani meje je umrlo najmanj 16 ljudi, še 546 jih pogrešajo.

Posebej zaskrbljujoče je število pogrešanih tujcev. Kitajske oblasti so v nedeljo sporočile, da je med pogrešanimi na območju Tibeta več kot 260 tujih državljanov iz 23 držav. Največ je Nepalcev, sledijo Indijci, Latvijci, Američani in Britanci. Podatke je objavila kitajska državna tiskovna agencija Xinhua, poroča The New York Times.

Razmere so še bolj nejasne na nepalski strani. Nepalska turistična organizacija je v petek sporočila, da je bilo 622 ljudi še vedno "brez stika", med njimi 471 turistov. Na seznamu so bili med drugim državljani ZDA, Avstralije, Indije, Ukrajine, Malezije, Velike Britanije, Latvije, Kanade, Južne Koreje, Singapurja, Rusije, Nemčije, Japonske, Nove Zelandije in Francije, navaja Euronews.

Po informacijah, s katerimi razpolaga dežurna služba Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), Slovencev trenutno ni med pogrešanimi ne v Nepalu in ne v Tibetu.

Po dosedanjih ugotovitvah naj bi katastrofo sprožil odlom ledenika Langtang Lirung v Nepalu, na nadmorski višini okoli 5200 metrov. Po analizi satelitskih podatkov in terenskih raziskav naj bi se ledena gmota odlomila okoli 10. ure po lokalnem času, nato pa padla približno 1200 metrov. Pri tem je odnesla del pobočja in sprožila velikanski zemeljski plaz.

Su Pengcheng, profesor na Inštitutu za nevarnosti v gorah in okolje na Kitajski akademiji znanosti, je za The New York Times pojasnil, da je plaz nato približno 21 kilometrov z veliko hitrostjo drsel po dolini, preden je dosegel Gyirong, pomemben mejni prehod med Nepalom in Kitajsko.

Plaz in poplavni val sta prizadela več kot 60 hektarjev območja in uničila 27 objektov na mejnem prehodu. Območje je bilo zaradi posledic nesreče več kot dva dni praktično nedostopno. Kitajski reševalci so do opustošenega mejnega prehoda prispeli šele v petek popoldne, več kot 50 ur po katastrofi.

Reševalne operacije na obeh straneh meje otežujejo uničene ceste, močno deževje ter nevarnost novih poplav in zemeljskih plazov. Kitajska je v Nepal poslala tudi helikopterje in po podatkih kitajskega veleposlaništva v Katmanduju z območja rešila 94 kitajskih državljanov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v petek obljubil pomoč Nepalu pri reševanju in odpravljanju posledic nesreče. Kitajska je v Nepal poslala tudi pet strokovnjakov za predore, ki pomagajo pri poškodovani hidroelektrarni, kmalu pa naj bi jih poslali še štiri.

Pomoč je ponudila tudi Evropska unija. Aktivirala je satelitski sistem Copernicus za spremljanje posledic katastrofe, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je napovedala dva milijona evrov humanitarne pomoči Nepalu za nujno pomoč najbolj prizadetim družinam in skupnostim, piše Euronews.

Obseg katastrofe na tibetanski strani je bil sprva težko oceniti, saj so kitajske oblasti objavile le malo informacij. Tibet je eno najbolj strogo nadzorovanih območij Kitajske, tamkajšnje oblasti pa po poročanju The New York Timesa pogosto omejujejo pretok informacij po večjih nesrečah.

Kitajske družbene platforme so omejevale tudi objave fotografij in posnetkov, ki so jih na območju nesreče posneli očividci in pohodniki. Oblasti naj bi si s tem prizadevale nadzorovati javno razpravo in preprečiti širjenje vsebin, ki bi lahko sprožile kritike na račun odziva oblasti.

Kljub temu so kitajske oblasti v nedeljo prvič podrobneje predstavile potek nesreče in objavile tudi podatke o pogrešanih tujcih. Reševalne akcije se medtem nadaljujejo, usoda številnih ljudi, ki so ostali brez stika s svojci, pa še vedno ni znana.