Med največjimi globalnimi grožnjami tudi odkrivanje vesolja

Svetovni gospodarski forum je objavil že 17. izdajo posebnega poročila o oceni svetovnega tveganja, v katerem ocenjuje tveganje v petih kategorijah: ekonomija, okolje, geopolitika, družba in tehnologija. Prav tako poročilo vsebuje tudi napoved morebitnih novih področij, kjer bi lahko v bližnji prihodnosti zaznali tveganja.

Poročilo za leto 2022 razkriva, da so tri največje globalne grožnje še vedno – nezadostno ukrepanje glede klimatskih sprememb, ekstremni vremenski dogodki in izguba biodiverzitete. 

Nalezljive bolezni in z njimi povezane epidemije so sicer šele na šestem mestu, a strokovnjaki, ki so bili vključeni v pripravo poročila, opozarjajo, da je epidemija, v kateri se je leta 2020 znašel svet, še poslabšala stanje in upočasnila ukrepanje za zmanjševanje tveganja na ostalih področjih.

Zaradi epidemije oziroma pandemije covida-19 se je povečalo družbeno in okoljsko tveganje, še posebej v lanskem letu. Najbolj na račun povečane erozije družbenih odnosov ter krize preživetja. Prav tako se je bistveno poglobila dolžniška kriza, poslabšala kibernetska varnost, neenakost na področju digitalnosti ter poslabšal odnos do znanosti.

Vsesplošno razširjen pesimizem in strah pred prihodnostjo

Le 11 odstotkov vseh, vključenih v pripravo poročila, je ocenilo, da je svet v fazi pospešenega globalnega okrevanja, ki naj bi ga dosegli leta 2024. Kar 89 odstotkov je mnenja, da so kratkoročni obeti izredno slabi, nestanovitni in celo katastrofalni. Kar 84 odstotkov je glede prihodnosti zelo zaskrbljenih, kar pa po mnenju strokovnjakov zna zelo negativno vplivati na celotno sposobnost ukrepanja družbe, saj bi lahko tako zelo razširjeni pesimizem ustvaril cikel razočaranja, zaradi katerega je ukrepanje še bolj zahtevno.

Med petimi najbolj zaskrbljujočimi tveganji za našo družbo in svet v prihodnjih dveh letih so erozija socialnih odnosov, ogroženost preživetja in poslabšanje mentalnega zdravja. Prav te "brazgotine" današnje družbe morajo biti največja skrb posameznih nacionalnih politik in izziv, da jih čim prej odpravimo, opozarjajo strokovnjaki v poročilu in dodajajo, da je ključno mednarodno sodelovanje pri soočanju z globalnimi izzivi.

Zdravje planeta ostaja nenehna skrb globalne družbe 

Ekstremni vremenski pojavi in nezadostno podnebno ukrepanje sta glavni tveganji – tako v kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih obetih. 

Fiskalne težave, s katerimi se soočajo posamezne vlade, s seboj, vsaj, kar se tiče srednjeročnih obetov, prinašajo gospodarska tveganja, kot sta dolžniška kriza in prenapihovanje premoženjskega balona. V dolgoročnem obdobju so zaskrbljujoča tudi geopolitična in tehnološka tveganja – med njimi pa boj za naravne vire, kibernetski kriminal in geoekonomska neenakost. Največ škode naj bi ljudje in naš planet na dolgi rok utrpeli zaradi okoljevarstvenega tveganja, temu pa sledi družbeno tveganje. Poročilo razkriva tudi veliko razočaranje sodelujočih nad učinkovitostjo mednarodnih prizadevanj za zmanjšanje tveganja. Kot področja z najučinkovitejšimi prizadevanji za zmanjšanje tveganja pa so ocenili trgovino, mednarodni kriminal in orožje za množično uničevanje. Področja, kjer je mednarodna skupnost zaspala in sploh še ni začela ukrepati, pa so po mnenju vprašanih umetna inteligenca, odkrivanje vesolja, čezmejni kibernetski napadi in širjenje dezinformacij ter migracije in begunci. 

Pandemija močno zarezala v družbo

Avtorji poročila ugotavljajo, da zaradi neenakomernih poti okrevanja družba tvega nastanek različnih prednostnih nalog in politik v času, ko bi morale družbe in mednarodna skupnost sodelovati, da bi ustavili širjenje koronavirusa in zacelili brazgotine pandemije. V nekaterih družbah so zaradi dobrega dostopa do cepiv, razvoja digitalizacije in vrnitvi k predpandemični gospodarski rasti boljši obeti za letošnje leto in leta, ki mu bodo sledila. Žal je še vedno veliko tistih družb, ki bodo zaradi trenutne situacije še desetletja obremenjene, zlasti na račun slabe dostopnosti do cepiv in zapoznelega digitalnega razvoja. 

Najresnejši izziv stagnacija gospodarstva

Po mnenju avtorjev poročila je pred današnjo družbo najresnejši izziv, to je gospodarska stagnacija. Makroekonomski obeti ostajajo šibki, napovedi za svetovno gospodarstvo do leta 2024 so slabe, saj naj bi bila gospodarska rast kar za 2,3 odstotka nižja od rasti, ki bi jo imeli, če ne bi bilo pandemije. Cene surovin, inflacija in dolg rastejo tako v razvitem svetu kot v deželah v razvoju. Pandemija in njene gospodarske posledice še naprej dušijo sposobnost držav, da obvladujejo virus in omogočajo trajnostno okrevanje. Neuravnotežen trg dela, protekcionistične politike, vse večje razlike v izobraževanju ter ekonomske posledice pandemije vodijo svet na različne poti. 

Hkrati opozarjajo, da se vlade, podjetja in pa družba soočajo z vedno večjimi pritiski, ko poskušajo preiti na družbo brez škodljivih emisij. Medtem ko je res, da bi intenziven in hiter prehod ublažil dolgoročne okoljske posledice, pa svarijo, da bi lahko imel resne kratkoročne posledice, kot je opustitev delovnih mest v industriji, s čimer tvegajo sprožitev socialnih in geopolitičnih trenj. V nasprotju pa bi počasnejši prehod pomenil podaljševanje okoljske degradacije ter globalno neenakost. Neenotni pristopi v posameznih državah in sektorjih pa v obeh scenarijih ustvarjajo vedno več ovir za sodelovanje.

Na eni strani digitalizacija družbe, na drugi rast kibernetskega kriminala

Avtorji izpostavljajo tudi naraščanje odvisnosti od digitalnih sistemov, ki je v času covida-19 še naraslo in spremenilo temelje družbe. Hkrati pa istočasno naraščajo kibernetske grožnje, napadi, prevare in širjenje nepreverjenih informacij, kar močno znižuje zaupanje javnosti v digitalizacijo in digitalne sisteme. Svarijo pred mednarodnim kibernetskim kriminalom, ki bi lahko postal še ena ključna točka razhajanja med državami v času, ko bi moralo biti ključno sodelovanje.

Novi migracijski valovi bodo trčili ob še več ovir

Vsa ta tveganja bodo prisilila na milijone prebivalcev, da zapustijo svoje domove in drugje poiščejo okolje za svoje preživetje. Hkrati pa bodo določene države prav zaradi krize, ki jo doživljajo in bo pustila dolgotrajnejše posledice, še bolj zapirale svoje meje in zavračale migrante. 

Odkrivanje vesolja prinaša nova globalna tveganja

Čeprav človeštvo že desetletja raziskuje vesolje, pa je zadnja leta odkrivanje vesolja v tako intenzivni fazi, da prinaša s seboj nove priložnosti in hkrati nova tveganja za našo družbo in planet, opozarjajo v poročilu. Eden od teh je nevarnost trka med vesoljsko infrastrukturo v bližini Zemlje ter vesoljskimi objekti, kar bi lahko imelo vpliv na ključne sisteme na Zemlji. Prav tako bi lahko poškodovali dragoceno vesoljsko opremo ali sprožili mednarodne napetosti. Militarizacija vesolja s seboj prinaša stopnjevanje geopolitičnih napetosti, še posebej zato, ker ključne vesoljske sile ne sodelujejo pri oblikovanju novih pravilih za raziskovanje in upravljanje vesolja.