Dogovor o povečanju pritiska na Rusijo. Bo Trump obnovil sankcije na nafto?

"Voditelji so se danes odločili, da bodo povečali pritisk na Rusijo s sankcijami v povezavi s plinom in nafto," je neimenovani francoski diplomatski vir ob robu vrha G7 povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Voditelji so se ob tem tudi strinjali, da se je spremenila dinamika vojne na terenu, in da je zdaj Ukrajina v "močnem položaju", medtem ko je Rusija "pod pritiskom", so po navedbah nemške tiskovne agencije dpa in francoske AFP še navedli diplomatski viri.

V francoskem Évian-les-Bainsu se nadaljuje vrh skupine G7, ki ga letos gosti francoski predsednik Emmanuel Macron. Čeprav so v ospredju pogovorov vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa je dogajanje zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump, ki je na vrh prispel okrepljen z novico o preliminarnem dogovoru med Washingtonom in Teheranom za končanje širšega konflikta z Iranom.

Trump je ob prihodu zatrdil, da je sporazum z Iranom že podpisan, uradna potrditev pa naj bi sledila v petek. Po njegovih besedah se ladijski promet skozi Hormuško ožino že postopoma obnavlja, do konca tedna pa naj bi bila ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti znova povsem odprta.

"Zelo sem vesel, da lahko povem, da je sporazum podpisan. Hormuška ožina je že delno odprta. V petek bo povsem odprta," je dejal Trump.

Medtem ko je Bela hiša dogovor predstavila kot pomemben diplomatski uspeh, so evropski voditelji precej bolj previdni.

Francoski predsednik Macron je poudaril, da Evropa želi "trden, resen in dokončan sporazum", evropski diplomati pa naj bi Trumpa opozorili, da bi lahko preveč površinski dogovor dolgoročno celo utrdil iranski jedrski in raketni program.

Na delovnem kosilu voditeljev so razpravljali tudi o varni ponovni vzpostavitvi pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, kjer naj bi po informacijah iz diplomatskih virov razmišljali celo o francosko-britanski pomorski misiji za zaščito plovbe.

Velik del prvega dne vrha je bil namenjen vojni v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Évian, kjer ga je Macron pričakal z objemom. Ukrajinski voditelj skuša evropske in ameriške partnerje prepričati, da se je položaj Ukrajine na bojišču v zadnjih mesecih izboljšal in da je zdaj pravi trenutek za okrepitev političnega pritiska na Moskvo.

Po navedbah evropskih diplomatov želijo evropske države Trumpa prepričati, da so bile nekatere njegove dosedanje predstave o mirovnem dogovoru preveč naklonjene Rusiji.

"Zdi se, da imamo zdaj skupno analizo, da je Rusija v obrambnem položaju," je po prvem zasedanju dejal eden od evropskih diplomatov.

Trump je po srečanju potrdil, da se bo še danes ločeno sestal z Zelenskim. "Rusija bi morala skleniti dogovor. Videli bomo, kaj lahko naredim," je dejal ameriški predsednik. Sporočil je še, da bodo ZDA lahko kmalu ponovno uvedle sankcije na rusko nafto. Po njegovih besedah bodo to lahko storili, saj po dogovoru ZDA in Irana o koncu vojne "nafta zdaj teče" skozi Hormuško ožino. Washington je med vojno proti Iranu marca uvedel in nato še večkrat podaljšal izjemo sankcij za rusko nafto, ki je že na morju.

Zelenski je že pred začetkom vrha razkril, da je Vladimirju Putinu ponudil neposredno srečanje na vrhu G7 ali celo v Združenih državah Amerike. "Evropa in Združene države so se strinjale. Rusija pa je znova pokazala, da ni pripravljena na pogovore," je dejal ukrajinski predsednik.

Kremelj je odgovoril, da Putin uradnega povabila ni prejel, saj med Moskvo in Kijevom trenutno ne obstajajo uradni komunikacijski kanali.

Trump je sicer ob prihodu v Francijo napovedal, da želi po dogovoru z Iranom svojo pozornost preusmeriti na druge konflikte. Ob Ukrajini je omenil tudi Libanon, kjer si želi doseči trajnejšo stabilizacijo razmer.

Britanski premier Keir Starmer in kanadski premier Mark Carney sta danes prav tako napovedala nove sankcije, usmerjene proti ruski obrambni industriji in t. i. floti v senci, s katero se Moskva izogiba sankcijam Zahoda na izvoz nafte.

Nemški kancler Friedrich Merz je medtem označil današnji dan na vrhu G7 za "dan upanja" in po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izrazil optimizem, da si bodo Evropejci in Trump glede Ukrajine prizadevali za isti cilj. "Kar vsem nam daje razlog za zaupanje, je formulacija predsednika Trumpa: Rusija mora končati to vojno. Mislim, da je to jasno sporočilo," je dejal.

Vrha se je med drugim udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je sporočila, da se konflikt obrača v prid Ukrajine. "Razmere leta 2026 so zelo drugačne od tistih leta 2025. Ukrajina pogumno drži frontno črto. Utrujenost Rusije se odkrito kaže," je zapisala na omrežju X. Po njenih navedbah je čas za še odločnejšo podporo Ukrajini.

Poleg vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu voditelji razpravljajo še o globalnih gospodarskih neravnovesjih, trgovinskih sporih in hitrem vzponu umetne inteligence.

Skupina G7, ki združuje ZDA, Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Združeno kraljestvo in Japonsko, skupaj ustvari več kot 50 bilijonov dolarjev bruto domačega proizvoda, kar predstavlja skoraj polovico svetovnega gospodarstva.

Čeprav skupina nima formalnih pristojnosti, njena stališča pogosto določajo smer svetovne politike in gospodarstva.