"Buča je postala simbol krutosti ruske vojske. Štiri leta po teh množičnih pobojih se spominjamo žrtev. Tega, kar se je tu zgodilo, ni mogoče zanikati. EU je zavezana zagotavljanju, da ti zločini ne ostanejo nekaznovani. Rusija mora odgovarjati za to, kar je storila Ukrajini," je Kaja Kallas zapisala na omrežju X.
Po njenih besedah bo Evropa še naprej stala ob strani Ukrajini ter ji zagotavljala vojaško, finančno, energetsko in humanitarno podporo. Zavzela se je tudi za krepitev pritiska na Moskvo in pozvala ZDA k razmisleku o dodatnih sankcijah proti Rusiji, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Kallasova je skupaj z Ukrajino in članicami EU - z izjemo Madžarske - v današnji skupni izjavi potrdila zavezanost zagotavljanju odgovornosti Rusije za kršitve mednarodnega prava v Ukrajini ali proti njej ter izrazila podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, so sporočili iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).
Pozdravili so tudi napredek pri ustanavljanju mednarodne komisije za odškodninske zahtevke in posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije na Ukrajino.
Neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Kijevu se je udeležila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Ministri so razpravljali predvsem o zagotavljanju ruske odgovornosti za zločine, razmerah na terenu ter podpori mirovnim prizadevanjem.
"Srečanje v Kijevu dokazuje, da Ukrajina ostaja med ključnimi prednostnimi nalogami EU in da ostajamo zavezani nadaljnji podpori Ukrajini na vseh področjih. Slovenija močno podpira vsa prizadevanja za zagotovitev odgovornosti Rusije za agresijo ter mednarodne zločine, storjene v Ukrajini ali proti njej," je poudarila ministrica Fajon. Dodala je, da se Slovenija namerava pridružiti posebnemu sodišču za kaznivo dejanje agresije na Ukrajino in da je že podpisala Konvencijo o ustanovitvi Mednarodne komisije za zahtevke za Ukrajino.
V razpravi o odgovornosti se je ministrica posebej osredotočila na vprašanje ugrabljenih ukrajinskih otrok. "Storiti moramo več za varno vrnitev ugrabljenih oziroma prisilno razseljenih ukrajinskih otrok v domovino," je dejala in izrazila upanje, da se bodo kmalu znova začela pogajanja o trajnem in pravičnem miru, ki bo Ukrajini zagotavljal tudi močna varnostna jamstva. Ob tem je pozvala kolege iz EU, naj razmislijo, kako lahko Unija prevzame vidnejšo vlogo v mirovnih procesih.
Fajonova je posebno pozornost namenila tudi vprašanju vojnih veteranov in poudarila potrebo po celostni obravnavi njihovih potreb, vključno z ženskami veterankami. Spomnila je, da je ob obisku Ukrajine oktobra 2025 na lastne oči videla posledice vojne, zato Slovenija v okviru humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja posebno pozornost namenja psihosocialni in medicinski rehabilitaciji žrtev vojne.
Glede širitve EU je ministrica poudarila, da Slovenija podpira članstvo Ukrajine v EU, saj širitev vidi kot pomembno varnostno zagotovilo. Zavzela se je za pospešitev širitvenega procesa ob hkratnem ohranjanju načela lastnih zaslug in enakih meril za vse kandidatke. To stališče je potrdila tudi v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Na srečanju v Kijevu so ob predsedniku sodelovali tudi številni drugi predstavniki ukrajinske vlade, med njimi predsednica vlade Julija Sviridenko, podpredsednik vlade in minister za energetiko Denis Šmihal, zunanji minister Andrij Sibiha, minister za obrambo Mihajlo Fedorov in ministrica za veterane Natalija Kalmikova. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je ob obisku ministrov znova zavzel za članstvo Ukrajine v EU.
"Sedanja fronta v Ukrajini je fronta mednarodnega prava in naših skupnih vrednot," je dejal in dodal, da bodo ministri danes razpravljali o razmerah na terenu, energetski varnosti in evropski poti Ukrajine. Osrednja tema bodo tudi prizadevanja za končanje vojne.
Pred začetkom srečanja so se zunanji ministri EU v Buči poklonili žrtvam grozodejstev, storjenih med začasno rusko okupacijo delov kijevske regije leta 2022. Neformalno srečanje poteka v času, ko so tristranski pogovori med Rusijo, Ukrajino in ZDA o končanju vojne zastali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.