Oblikovalka nakita in vdova? Tako si je vohunka utrla pot v Natove kroge

Maria Adela Kuhfeld Rivera se je nemškemu očetu in perujski mami rodila v Callau v Peruju. Leta 1980 jo je nato mama med olimpijskimi igrami zapustila v Moskvi. Svojim prijateljem je pripovedovala, da jo je vzgajal sovjetski par, s katerim se je njena mama spoprijateljila, preden jo je zapustila. Ker naj bi par z njo ravnal grdo, se je boljše življenje odločila iskati v tujini.  

Med letoma 2009 in 2011 je živela in študirala v Zahodni Evropi ter se spoprijateljila z ljudmi, kot je Marcelle D'Argy Smith, nekdanja urednica britanske izdaje revije Cosmopolitan. Spoznali sta se na Malti poleti 2010.

Na Malti je Maria Adela živela s svojim takratnim fantom, a se je nato preselila v Rim, kjer je obiskovala tečaje gemologije. Kasneje se je preselila v Pariz in v Franciji registrirala lastno blagovno znamko nakita pod blagovno znamko Serein. Julija 2012 se je poročila z moškim, za katerega je prijateljem povedala, da je Italijan. Leta 2013 je nato pri 30 letih umrl v Moskvi, v mrliškem listu pa sta bila kot vzrok smrti navedena dvojna pljučnica in lupus.  

Toda Maria Adela se ni dala, zato se je kmalu preselila v Neapelj in v Italiji odprla butično trgovino z nakitom Serin ter si v neapeljski družbi pridobila ugled modne oblikovalke nakita.  

Kmalu je postala zelo priljubljena in prepoznavna, postala pa je tudi sekretarka lokalne dobrodelne organizacije – Lions Club Napoli Monte Nuovo. Po poročanju Bellingcata to ni bila običajna podružnica Lions Cluba, organizacije, ki je sicer po vsem svetu znana po tem, da skrbi za izboljšanje skupnosti, v katerih deluje. Ustanovili so ga namreč častniki Nata s sedežem v Neaplju.

Udeleževala se je številnih družabnih dogodkov, se spoprijateljila s številnimi Natovimi častniki, jih povabila v svojo ekskluzivno trgovino z nakitom in s številnimi celo začela razmerja.

Od leta 2013 je tudi redno potovala v Bahrajn, kjer se je udeleževala letne razstave luksuznih izdelkov in nakita Jewellery Arabia. Decembra 2014 je na Facebookovi strani svojega podjetja objavila fotografijo, na kateri manšetne gumbe Serein podarja takratnemu premierju države, princu Khalifi bin Salmanu Al Khalifi.

Septembra 2018 pa se je njeno družabno življenje nenadoma končalo, s svojo mačko Luiso je nameč zapustila Italijo. Njeni prijatelji so bili zaradi njenega nenadnega izginotja zmedeni, toda dva meseca po odhodu je na Facebooku objavila sporočilo, v katerem je namigovala, da okreva po raku. "Pet mesecev ... to je resnica, ki jo moram končno razkriti. Skušala sem se skriti pred sabo, na neki točki mi je to tudi uspelo. Lasje mi po kemoterapiji ponovno rastejo, so kratki, ampak so. Pogrešam vse, vendar skušam dihati," je zapisala na svoj Facebook profil.  

Toda september 2018 je bil pomemben še zaradi enega dogodka. 14. septembra, tri minute pred polnočjo, je začel zvoniti telefon generala Andreja Averjanova, poveljnika enote ruske obveščevalne službe (GRU). Pred klicem sta časnika Bellingcat in njegov ruski preiskovalni partner The Insider objavila preiskavo o skrivnih identitetah "Ruslana Boširova" in "Aleksandra Petrova", dveh vohunov GRU, ki sta delala pod krinko in bila vpletena v zastrupitev Sergeja in Juije Skripal z novičokom v Angliji.

Bellingcat je skupina preiskovalnih novinarjev s sedežem na Nizozemskem, ki je specializirana za preverjanje dejstev in odprtokodne obveščevalne podatke. Ustanovil ga je britanski novinar in nekdanji bloger Eliot Higgins julija 2014.

Ruska obveščevalna služba vohunom priskrbovala zaporedno oštevilčene potne liste

Preiskava je razkrila veliko luknjo v sistemu GRU: skoraj desetletje je ruska vojaška obveščevalna agencija svojim vohunom priskrbovala zaporedno oštevilčene potne liste. Preiskovalni novinarji so tako s podatki, ki so bili običajno razkriti na ruskem črnem trgu, in s preprostim sledenjem serijskih številk lahko odkrili še druge vohune.  

Po objavi je Averjanov prejel več telefonskih klicev svojega najvišjega šefa – šefa GRU Igorja Kostjukova. Tudi Averjanov je tako stopil v stik s številnimi svojimi podrejenimi, ki so potovali s takimi potnimi listi.

Polnočni klicatelj je bil vodja GRU-jevega oddelka številka pet ali tako imenovanega programa ilegalcev. Gre za slabo poznan oddelek, ki je vojaške vohune z lažnimi identitetami podtikal po vsem svetu. Častnika GRU sta se pogovarjala nekaj več kot dve minuti. Takoj naslednji dan je Maria Adela Kuhfeldt Rivera kupila enosmerno vozovnico iz Italije v Moskvo, pri čemer je letela s potnim listom z eno od številk, ki jih je Bellingcat izdal dan prej. 

Njeno pravo identiteto dokončno potrdili s primerjavo profilnih fotografij na družbenih omrežjih

Na prvi pogled nedolžna vdova, družabna oblikovalka nakita, ki je postala del neapeljske družabne scene, se spoprijateljila in imela odnose z Natovimi častniki, ki so služili v bližnji Natovi bazi, je bila v resnici tajni operativec ruske obveščevalne službe.

Bellingcat je zdaj s partnerji identificiral njeno pravo identiteto. Ugotovili so, da gre za rusko državljanko Olgo Kolobovo, rojeno leta 1982, ki naj bi trenutno živela v prestižnem stanovanju v Moskvi. Preden so odkrili pravo identiteto Marije Adele, je minilo več mesecev. Končni dokaz pa je bil skoraj absurden: Olgin profil na WhatsAppu je imel isto naslovno fotografijo kot profil Marie Adele na Facebooku.

Novinarji so odkrili tudi, da je svojo "ekskluzivno" ponudbo nakita dobila od prodajalcev s kitajskih spletnih strani, ki nakit prodajajo po izjemno nizkih cenah. To so odkrili s pomočjo Googlovega orodja povratnega iskanja slik.