Tujina

Obnovili še 130 metrov predora, ki je veljal za največjo skrivnost Sarajeva

Sarajevo, 19. 06. 2022 18.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
29

Skoraj 800 metrov dolg podzemni predor, ki so ga pod butmirskim letališčem skopali prebivalci, je med obleganjem Sarajeva veljal za največjo skrivnost – zaradi njega se je mesto smrti spremenilo v mesto preživetja. Turisti so si v tamkajšnjem muzeju do zdaj lahko ogledali 25 ohranjenih metrov predora, pred časom pa so za javnost odprli še dodatnih 130 metrov. "Občutek prehoda skozenj je veliko težji in bolj čustven," je povedal kustos Edin Kolar, ki upa, da jim bo nekoč uspelo obnoviti ves predor.

Med obleganjem Sarajeva, ki je je trajalo 1.425 dni in terjalo življenja 11.541 ljudi, od tega 1.601 otroka, je bilo zaradi 65-kilometrskega obroča, ki ga je agresor sklenil po okoliških hribih, nemogoče priti v bošnjaški del mesta in iz njega. Edina možnost za pot na svobodno ozemlje je bilo prečkanje 450-metrske letališke steze, nad katero so imeli po dogovoru s srbsko vojsko nadzor Združeni narodi, a to je bilo izjemno tvegano. Vsi, ki so se odločili za to, so bili v tistem trenutku izpostavljeni smrtni nevarnosti in pod reflektorji, ki so razsvetljevali pisto, je ugasnilo več sto življenj. Želja prebivalcev, da bi pisto lahko nekako preleteli ali prečkali pod zemljo, je postajala vse večja.

Tako se je leta 1992 rodila ideja o podzemnem tunelu, ki bi povezoval dva položaja bosanske armade – Dobrinjo in Butmir. Na obeh straneh predvidenega predora so iskali ljudi z izkušnjami v gradbeništvu in načrtovali vso potrebno logistiko. Na dve hiši na nasprotnih straneh letališke steze so narisali označbo X. V Dobrinji je bila to neka zapuščena hiša, v Butmirju pa hiša družine Kolar. Po teh označbah sta geodeta, ki se nista nikoli srečala, s pomočjo geodetskih instrumentov definirala projektno os objekta D–B. 

Za idejo o tunelu je sprva vedelo malo ljudi, iz varnostnih razlogov je bilo vsem naročeno, naj o tem ne govorijo nikomur. O tem, kako je potekalo kopanje skrivnega predora, smo se pred leti pogovarjali z Abidom Jašarjem. Med vojno je bil star 35 let, z družino je živel v hiši poleg družine Kolar, a ker so jo granate popolnoma uničile, se je moral iz nje izseliti. 

Spisek vseh, ki so kopali podzemni predor - na njem je tudi Abid Jašar.
Spisek vseh, ki so kopali podzemni predor - na njem je tudi Abid Jašar. FOTO: Printscreen YouTube

Kopalo je 300 ljudi, izključno s krampi in lopatami

Z obeh strani je bilo za kopanje predora angažiranih okoli 300 ljudi, med njimi je bila tudi ena ženska. Da bi se izognili temu, da jih odkrijejo, so šli kopači v izkop s strani, in sicer pod kotom 45 stopinj. Dela so potekala 24 ur na dan, v treh izmenah po osem ur. V vsaki izmeni je bilo 15 ljudi, eden od njih je bil vodja. Najtežje delo se je odvijalo ponoči. Kopanje je potekalo brez kakršne koli mehanizacije, izključno s krampi in lopatami, zemljo so ven izvažali s samokolnicami in jo – da ne bi bilo sumljivo – pakirali v vreče, ki so jih porabili za zaščito objektov. Blato in podzemne vode so jim predstavljali hude težave, težko je bilo priti do orodja za kopanje, primanjkovalo jim je materiala za podpornike v predoru. Ostra zima jim ni šla na roke, njihovo delo je dodatno oteževalo dejstvo, da je vse potekalo v strogi tajnosti. Kopali so ob svečah, sproti pa so postavljali tudi napeljavo za razsvetljavo. Strah pred tem, da jih bodo odkrili, je bil prisoten vsak dan. 

Tako pomembna stvar seveda ni mogla dolgo ostati skrita in za predor je kmalu izvedela vojska Republike Srbske. Da se predor nekje gradi, so vedeli skoraj od samega začetka, le da niso vedeli, kje. Da se nekaj dogaja, je kazal tudi upad števila ljudi, ki so prečkali letališko stezo. Bombardiranje je postalo intenzivnejše – tik preden so stekla dela, je v enem samem dnevu na mesto padlo 3777 granat. Po nekaterih podatkih so na začetku piste celo začeli kopati svoj tunel. Srbska vojska je od pripadnikov ZN zahtevala, da gradnjo predora preprečijo, z grožnjami, da ne bo mogla več skrbeti za njihovo varnost na letališču. ZN so vršili pritisk tako na politično kot na vojaško vodstvo BiH in njihove ekipe so dejansko prekopavale zemljo ob pisti. S kopanjem drugega predora in preusmeritvijo reke Željeznice so poskušali predor potopiti in ga tako onesposobiti, vendar brez uspeha.

S strani Dobrinje je kopanje predora trajalo 127 dni, od tega so kopači dejansko kopali 104 dni, ostalih 23 dni pa zaradi bombardiranja ali prekinitve elektrike niso mogli delati. V povprečju so skopali 3,17 metra na dan. S strani Butmirja so dela trajala 77 dni, aktivnih je bilo 71. Povprečen izkop na dan je bil 3,15 metra. Skupaj so torej skopali 6,32 metra na dan, vsega skupaj pa so izkopali 2.800 kubičnih metrov zemlje. Iz ure v uro, iz dneva v dan, meter po meter, z vsakim zamahom krampa sta se ekipi približevali ena drugi. Vsak večer so nestrpno poslušali, kdaj bodo zaslišali ljudi na drugi strani. 

V mesto hrana, orožje, zdravila in gorivo, iz mesta pa ljudje

Po štirih mesecih in štirih dneh kopanja se je to vendarle zgodilo – 30. julija 1993 ob 20.50 sta si moža, ki sta kopala vsak s svoje strani, končno podala roke, s tem pa je Sarajevo dobilo edini vhod in izhod iz mesta. "Predor, ki ga ni"  je zdaj še kako bil! Dolg 785,5 metra, širok en meter in visok 1,5 metra, na nekaterih delih tudi 1,8 metra. 

Že prvi dan je šlo skozi predor v mesto šest ton eksploziva in streliva, ki ga je do tja s svojim tovornjakom pripeljal Jašar. "O teh količinah se je veliko govorilo. Koliko je dejansko bilo, ne vem, ker tovora nisem stehtal. Vem pa, da sem pripeljal dva polna tovornjaka," nam je povedal, ko je opisoval, kako je moral voziti z ugasnjenimi lučmi, da ga ne bi odkrili. Pozneje je svoj tovornjak poklonil muzeju, kjer je danes na ogled turistom.

Tovornjak Abida Jašarja, s katerim je prevažal orožje.
Tovornjak Abida Jašarja, s katerim je prevažal orožje. FOTO: Urša Zupan

Na začetku je bil predor samo skopan prehod, sčasoma so ga opremili z razsvetljavo, črpalkami za vodo, leta 1994 so v njem postavili tudi tirnice, ki so zelo olajšale pretok materiala in ljudi skozenj. Po njih so premikali 24 vozičkov za prevoz ranjencev in materiala.

Predor, ki je bil v uporabi od 1. avgusta 1993 do 31. decembra 1995, je med triinpolletnim obleganjem mesta predstavljal življenjsko pomembno povezavo z zunanjim svetom. Po njem so v mesto prihajali hrana, gorivo, zdravila, orožje in časopisi. Pot iz mesta skozi predor je bila najprej dovoljena samo vojakom s posebno dovolilnico, nato so na svoj račun prišli vojni zaslužkarji in preprodajalci, ki so od pomembnežev in premožnih ljudi sprejemali podkupnine. Ocenjuje se, da naj bi šlo vsega skupaj skozi predor 1.150.000 ljudi. Z imenom in priimkom je v dokumentih navedeno 400.812 ljudi, 720.000 naj bi bilo neregistriranih oseb. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V spomin in opomin, da se to nikoli več ne ponovi

Sarajevo in njegovi prebivalci bi brez tega predora težko preživeli, zato ni nenavadno, da so ga poimenovali "Tunel spasa" (Predor odrešitve) oz. "Tunel nade" (Predor upanja). Po končanem obleganju je bil predor zapuščen, začel je propadati. Brez rednega vzdrževanja ga je voda hitro potopila, začel se je rušiti. Dan za dnem je izginjal meter po meter. Nihče na nivoju oblasti ni pokazal interesa, da bi ta edinstveni predor zaščitil. Ga ohranil v spomin na to, kako je to mesto nastradalo konec 20. stoletja, in opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti.

Nato pa so stvari v svoje roke vzeli Kolarjevi, lastniki hiše, iz katere je bil vhod v predor na butmirski strani. Zbrali so predmete, ki so nepomembno ležali okoli predora – orodje za izkopavanje, nahrbtnike, prazne vreče, vojaške uniforme, mine, vozičke, celo tistega, s katerim naj bi predor prečkal pokojni predsednik Alija Izetbegovič ... In kar je najpomembneje, uspeli so ohraniti nekaj več kot 20 metrov predora. Iz vsega tega so naredili muzejsko zbirko. 

20. aprila 2010 je kanton Sarajevo na podlagi Zakona o zaščiti kulturne dediščine sprejel odločitev, da predor D-B zaščiti, vse od tedaj pa z njim upravlja mestni muzej. S pomočjo Sarajevskega filmskega festivala, ki poteka vsako leto avgusta, so  tunel v vseh teh letih obiskala številna znana imena, katerih fotografije so prav tako na ogled v muzeju. O tem, kaj vse je še moč videti v muzeju, smo se pogovarjali s kustosinjo Amilo Islambašić.

Pred kratkim so odprli še dodatnih 130 metrov predora 

Kot je napovedala Amila, so pristojni aprila letos svečano odprli še dodatnih 130 metrov obnovljenega tunela. "Do sedaj je bilo za javnost odprtih 25 metrov, zdaj bomo imeli skupaj okoli 150 metrov predora. Občutek prehoda skozenj bo veliko težji in bolj čustven," je napovedal Edis Kolar, častni kustos in sin lastnika hiše. Izrazil je upanje, da jim bo nekoč omogočena obnova vseh 800 metrov predora. 

V podzemnem prostoru pred vhodom v nov predor je muzejska razstava Oni so tunel, posvečena vsem, ki so ga kopali. Zajema fotografije in imena vseh sodelujočih, orodje, ki je bilo uporabljeno, ter avtentične posnetke, ki so takrat nastali. 

Kot je ob tem povedal direktor Spominskega sklada Kantona Sarajevo Ahmed Kulanić, so projekt rekonstrukcije tunela začeli že leta 2018, a je dela močno upočasnil koronavirus. "Odprtje dodatnih metrov tunela bo po eni strani obogatilo našo turistično ponudbo, ko govorimo o tunelu kot o turistični znamenitosti, po drugi strani pa smo s tem revitalizirali kulturno-zgodovinsko dediščino Bosne in Hercegovine, ki opominja na obdobje agresije nad Bosno in Hercegovino," je dejal. 

Na slovesnosti je bil tudi 76-letni Nedžad Masnić, ki je povedal, da je tudi sam kopal v predoru, vse dokler ta ni bil prebit. "Vsak dan sem prihajal, delali smo v izmenah. Nihče vam ne more opisati pogojev, v kakršnih smo delali. Težko mi je bilo, vsem nam je bilo težko. Težko rečem, da so spomini na vojno lepi, a na čas, ki sem ga preživel tukaj, imam lepe spomine. Kljub zahtevnim razmeram so ljudje delali z veseljem. Vladal je nek tekmovalni duh, čeprav ni šlo za tekmovanje. Imeli smo veliko volje, hkrati pa je ves čas obstajala bojazen, da bomo šli mimo kolegov, ki so kopali z dobrinjske strani," je opisal.

K sreči se to ni zgodilo in nekaj, kar je še ne tako dolgo nazaj ljudem služilo za golo preživetje, si danes kot zanimivost za deset konvertibilnih mark (pet evrov) hodijo ogledovat turisti. Pa tujci vedo, kaj se je tam zgodilo? "Vedo, da je bila vojna, in pridejo pogledat predor. Ko slišijo zgodbo, pa je to nekaj povsem drugega. Jasno jim postane, da predora nismo kopali zato, da bi se igrali, ampak zato, da smo preživeli. 1.425 dni obsede ni bil film, bila je resnica. Skoraj 12.000 mrtvih samo v Sarajevu je velika številka. 1.601 otrok je bilo namerno ubitih. Naši gosti pridejo z eno sliko, odidejo pa s povsem drugačnimi občutki. Kar je, navsezadnje, tudi naš cilj. Tukaj smo v spomin in opomin, da se kaj takega nikoli več ne ponovi," nam je še povedala kustosinja Amila.

"Pravi junaki so iz zgodb o predoru danes izključeni"

V vseh teh letih je sicer o predoru krožilo veliko različnih zgodb, a katere so resnične in katere ne, pravzaprav vedo samo tisti, ki so bili zraven. Nekateri družino Kolar označujejo za največje vojne prevarante, ki so – zahvaljujoč dobrim povezavam – iz vse te tragedije naredili dober posel. Po nekaterih informacijah naj vhod v predor sploh ne bi bil v njihovi hiši, pač pa v sosednji hiši družine Bijelonja, ki v vsej tej junaški zgodbi ni omenjena niti z besedo. Ko je Bajro Kolar razmišljal o muzeju, naj bi to družino povabil k sodelovanju, a ga je zavrnila, zato naj bi sam s prodajo vstopnic, za katere sprva ni niti izdajal računov, zaslužil več kot milijon mark (pol milijona evrov).

Po nekaterih informacijah naj bi Kolar v času vojne svojo hišo oddajal kot prostor za skladiščenje cigaret, za kar naj bi prejemal okoli 300 mark (150 evrov) mesečno samo od sarajevske tobačnice. Bajrova babica Šida naj bi ljudem, ki so čakali na vstop ali izstop iz predora, zaračunavala celo za kozarec vode. Domačini naj se ne bi strinjali niti s tem, da se na hišo Kolarjevih postavi omenjena spominska plošča ubitim civilistom, saj naj bi se masaker zgodil na pravem vhodu v predor, ki naj – kot že omenjeno – ne bi bil tam.

Resnica je, nam je razkril Jašar, da so bili vhodi v predor štirje, danes obstajata le še dva. Prvotni, originalni, je bil na dvorišču družine Kolar, prav tam, kjer si ga turisti danes lahko ogledajo. Pozneje pa so ga premaknili v hišo družine Bijelonja. "Le redko kdo ve, da je obstajal še en predor, ki so ga naredili tik pred koncem vojne in je danes zapuščen, poln vode. Ali pa to, da so gradili še tretji predor, namenjen osebnim avtomobilom in manjšim tovornjakom ..." 

Namigovanja o služenju družine Kolar v času vojne so po njegovem mnenju prazna natolcevanja. "Kaj so se oni dogovarjali z družino Bijelonja in kakšne interese so imeli, tega ne vem. Lahko pa povem, da je "Tunel spasa" danes žal kraj, kjer ni zaposlen niti en človek, ki je zanj resnično zaslužen. Službe v njem so dobili tisti, ki so imeli politične povezave, in tisti, ki si na noben način niso zaslužili, da so predoru blizu, kaj šele, da ga danes predstavljajo turistom. Zgodbe, ki krožijo o predoru, omenjajo določene posameznike, medtem ko so pravi heroji iz naselja Donji Kotorac iz teh zgodb izključeni."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (29)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

LaFemme
20. 06. 2022 15.22
Človek bi mislil, da se iz takšnih tragičnih zgodb česa naučimo. Ampak ne glede na to kako napredna družba smo, vsakih par let nekje izbruhne nova vojna.
preprostež
20. 06. 2022 09.25
+5
Kakšen muzej pa ne vzdržuje svojih rekvizitov? Un kamion bo kmalu sam od sebe razpadel...
MUNGATUMBA
20. 06. 2022 10.07
+1
Je tako: Nekaj na kup zmetano, da se še kaki šoldi zberejo
Banion
20. 06. 2022 08.29
+3
francozi ki so čuvali letališče so po pripovedovanju tamkajšnjih ljudi mirno gleali kako srbi pobijajo ali pa so streljali tudi sami. Se je že kdo opravičil?
Banion
20. 06. 2022 08.28
+7
samo v sarajevu je umrlo več kot 11 tisoč ljudi od tega 1601 otrok a se svet pol toliko ni razburjal kot se sedaj ob ukrajini, še celo prepoved pošiljanja orožja bošnjakom da bi se branili je bila prepovedana, kapital si pač ni obetal nekih dobičkov v bosni. Sramota in takrat nismo občutili draginje pomankanja nafte in plina
ljx
19. 06. 2022 21.45
+2
Ma čenebi bilo pritiskov iz zahoda,bi to Sarajevo že stokrat zasedli in na koncu je eno izmed prvih posredovanj NATO-a bilo ravno bombardiranje srbskih položajev okol Sarajeva. Je pa res da so se Bosanci borili po naseljih in celo napadali srbske položaje.
ljx
19. 06. 2022 21.47
+7
Enkrat so Srbe opozorilno bombardiral (NATO),enkrat so a Srbi zavezal pripadnike UNPROFOR-ja za strelovode pri skladiščih in na kritični infrastrukturi.
Banion
20. 06. 2022 08.31
+3
kakšni pritiski, srbi niso hoteli v sarajevo ker so mislili da ga bodo izstradali. Zahod je vse to mirno gledal kajti z lahkoto bi nagnal srbe
lakala28
19. 06. 2022 21.41
+6
Njabolj grozljivo v celi zgodbi je da so ZN poskušali preprečiti gradnjo predora, namesto, da bi podkurili srbskim okupatorjem. Če ne bi američani udarili po Kosovu, bi najbrž Sarajevo kar umrlo v bošnjaškem delu. res se imajo ZN s čim hvaliti, še posebej nizozemci po Srebrenici.
Iniesta
20. 06. 2022 08.08
+5
Bosna je vecna … vsak agresor si je na njej polomil zobe …
MUNGATUMBA
20. 06. 2022 10.09
+2
Dokler je bila v bivši jugi.. in kuj po tem.. danes se pa med seboj trije ne morejo gledat
Iniesta
19. 06. 2022 21.39
+11
Vecna slava ljudem, ki so izkopali tunel in s tem resili Sarajevo pred agresorji …
alotafagina
19. 06. 2022 21.08
+6
srbi že iz jam lezejo pa kričijo... kaj pa nato 1999
primorec2
19. 06. 2022 20.39
+18
Vsak ima svoje mnenje o tej vojni, ampak civilisti zmerom najbolj nastradal. Ta tunel je lep primer vztrajnosti in pozrtvovanja, da si ohranijo preživetje. Za vojne niso krivi običajni državljani, krivce iskati v visokih krogih politike in gospodarstva-multinacionalk. Generali pridejo kasneje.
Bogo30
19. 06. 2022 20.34
+2
Dodik pravi, da se ni konec.
ljx
19. 06. 2022 21.42
-5
bauerfinder
19. 06. 2022 20.34
-5
Zelooo pomembna novica za Slovenijo.
Tone 12345
19. 06. 2022 20.17
-13
Dejte nehat s to bosno in sarajevom !vsi vpleteni so sami krivi za to dogajanje+
slovenka62
19. 06. 2022 20.39
+18
Ljudje niso nič krivi ni važno kdo si.Kdo si pa źeli vojne??Juga je razpadla Miloševiç in Tudźman pa sta s prstom risala po zemljevidu in ob litru vina Bosno delila na veliko Hrvatsko in veliko Srbijo.So pa na žalost bosanci največ trpeli in prav je da preberemo tudi kaj takega da vidimo tudi mi slovenci kakšno srečo smo imeli.
spectator935
19. 06. 2022 20.09
-3
A ni bila takratna vojska BiH separatisticna organizacija?
4556
19. 06. 2022 19.37
-3
Herojsko so se takrat borili SARAJEVČANI in našli pot za preživetje .V podobnem okupacijskem terorjem so sedaj UKRAJINCI SLAVA SARAJEVU SLAVA UKRAJINI.
alotafagina
19. 06. 2022 21.10
-1
očitno sta res srbija in rusija bratski narod.
kapetan
19. 06. 2022 19.26
+17
Lepo bi bilo tudi prebrat kdaj bo Srbija plačala vso vojno škodo SLO, CRO, BIH
August Landmesser
19. 06. 2022 19.28
+0
hecno...ko je bila jna v Sloveniji je varovala takratne meje exyu ...kot uradna vojska tiste države....ker Slovenija kot takšna sploh še ni obstajala ...etc
olimpija007
19. 06. 2022 19.33
+7
Toda kaj je bilo po osamosvojitvi? Te verzije pa ne poznas?! Bombardiranje, ubijanje... ki se je zatem od nas preselilo v hr in bih
kapetan
19. 06. 2022 19.40
+3
August vojaki jna niti niso vedeli, da nas Italija ne res napada ampak oni YU republiko. Ne več se ti takrat že obstajal. Ostali smo bili tu.
Bogo30
19. 06. 2022 20.34
+2
Se italjani je niso za cas 2 svetovne vojne
štrekeljc
20. 06. 2022 10.54
007, med vojno v Sloveniji je bilo na naši strani 19 mrtvih, na strani JNA pa 45 mrtvih. Kdo je pravzaprav koga pobijal?
punkracij
19. 06. 2022 18.58
+0
Je gospod Abid kaj v sorodu z Sanjinom,ki živi pri nas in je neke vrste protestnik.