Eno od zaklonišč, ki so ga zdaj odprli medijem, lahko sprejme 6000 ljudi, skupaj imajo po mestu na voljo kapacitet za 900.000 ljudi, kar pomeni, da lahko zavetje v primeru najhujšega najdejo tako vsi prebivalci kot morebitni obiskovalci. Helsinki imajo namreč nekaj več kot 630.000 prebivalcev.
Finci o teh podzemnih zavetjih znova pogosteje razmišljajo, odkar se je začela vojna v Ukrajini, ruski predsednik Vladimir Putin pa je nezadovoljen, ker Finska in Švedska želita v zvezo Nato.
Se pa Finci ruske grožnje zavedajo že dolgo, zato so se nanjo skozi desetletja tudi dobro pripravljali. Tako ima prestolnica danes razvejano mrežo 500 ločenih bunkerjev.
"Ta vrata lahko prenesejo toliko pritiska, da jih niti jedrska bomba ne bo zlomila," je medijem pred časom povedal "inštruktor pripravljenosti" Varautumisen Opettaja. "Vrata, ki sledijo, pa so odporna na plin in kemikalije. Načeloma bi lahko zgoraj padale bombe, spodaj pa bi se igrali otroci," je dodal.
Če bi bila Finska napadena, bi prebivalcem sporočili, naj se odpravijo do komaj opaznih vhodov v bunkerje na ulicah.
V preteklosti je Rusija Finsko že napadla, zato so Finci do sosedov izjemno sumničavi. Ta dvom v njihove miroljubne namene pa je bil tudi povod za podzemne gradbene projekte, ki so se začeli v 60. letih prejšnjega stoletja.
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.