Obstreljevanje med Iranci in Američani, Trump: Državo vodijo norci

Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so njihove sile odgovorile na napade Irancev v samoobrambi, potem ko je Iran poslal rakete in drone nad tri ameriške rušilce v Hormuški ožini, ki niso bili zadeti. Američani so potem izvedli napade na kraje, od koder so prišli iranski napadi, pa tudi na dve iranski pristanišči.

Iransko najvišje vojaško poveljstvo medtem trdi, da so ZDA ciljale na iranski naftni tanker in še eno plovilo, ki se je približevalo Hormuški ožini. Iranski državni mediji so sprva poročali o eksplozijah in jih opisali kot "izmenjava ognja s sovražnikom".

Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) pa je zatrdilo, da so delovali v samoobrambi in zgolj odgovorili na rakete in drone, ki naj bi jih nad tri njihove rušilce izstrelile iranske sile. Iranske napade je opisalo kot "neizzvane".

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem odzivu najprej na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Irancem povzročili veliko škode, pri čemer je islamski republiki zagrozil s še bolj nasilnimi in uničujočimi napadi, če ta ne bo sprejela njihovega pogajalskega predloga oziroma mirovnega dogovora.

"Trije ameriški rušilci svetovnega razreda so pravkar zelo uspešno prečkali Hormuško ožino pod ognjem. Niso utrpeli nobene škode, nasprotno pa so iranski napadalci utrpeli veliko škodo. Bili so popolnoma uničeni skupaj s številnimi majhnimi čolni, ki jih uporabljajo kot nadomestilo za svojo popolnoma razbito mornarico," je med drugim zapisal Trump.

"Normalna država bi tem rušilcem dovolila prehod, toda Iran ni normalna država. Vodijo jih NORCI in če bi imeli priložnost uporabiti jedrsko orožje, bi to storili, brez dvoma - a te priložnosti nikoli ne bodo imeli in tako kot smo jih danes spet izločili, jih bomo v prihodnosti izločili še veliko močneje in nasilneje, če ne bodo HITRO podpisali sporazuma!", je med drugim v daljšem prispevku objavil Trump.

Kasneje pa je v pogovoru za televizijo ABC dejal, da vse skupaj ni bilo nič, ampak le 'ljubezensko trepljanje', in zagotovil, da premirje še vedno velja. "To je bilo le ljubezensko trepljanje. Premirje še vedno velja," je dejal.

V drugem pogovoru z novinarji ob obnovi enega od spomenikov v Washingtonu pa je povedal, da do dogovora z Iranom morda nikoli ne bo prišlo, morda pa se lahko zgodi katerikoli dan. "Mislim, da si sporazum želijo bolj kot jaz. Danes so se z nami igrali. Mi smo jih odpihnili. Tega ne bi smeli storiti. Če ne bo premirja, vam tega ne bo treba vedeti. Videli boste le en velik žar, ki prihaja iz Irana," je dejal Trump.

Iran je ZDA nato obtožil kršenja premirja, ki med stranema velja od 8. aprila. Zunanji minister Abas Aragči je ravnanje ZDA opisal kot "nepremišljeno vojaško avanturo", ki spodkopava diplomacijo.

"Vsakič, ko je na mizi diplomatska rešitev, se ZDA odločijo za nepremišljeno vojaško avanturo," je zapisal na družbenem omrežju X in retorično vprašal, če gre pri tem za "surovo taktiko" izvajanja pritiska ali rezultat nekakšne sabotaže, ki Trumpa peha "v novo zagato".

"Dejanje, izvedeno sinoči, je bilo tako očitna kršitev mednarodnega prava kot tudi kršitev prekinitve ognja," je sporočil predstavnik za odnose z javnostmi iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Dodal je, da so sicer iranske sile ameriškim zadale hud udarec in odvrnile njihovo agresijo.

Iranska vojska pa je danes sporočila, da je v Omanskem zalivu zasegla naftni tanker, proti kateremu so ZDA uvedle sankcije, in ga preusmerila proti obali Irana. Kot je pojasnila, je tanker skušal ovirati izvoz nafte iz Irana.

"Mornarica Islamske republike Iran je v okviru posebej načrtovane operacije v Omanskem zalivu zasegla tanker Ocean Koi," je sporočila iranska vojska in dodala, da nafta na tankerju pripada Teheranu. Navedla je še, da je bila ladja preusmerjena proti jugu države, potem ko je skušala ovirati izvoz nafte iz Irana.

Iranska državna televizija je medtem objavila posnetek zasega tankerja, ki kaže, kako iranske sile ponoči v majhnih čolnih sledijo plovilu, se z lestvijo vkrcajo nanj in ga usmerijo proti iranski obali.

Ameriško finančno ministrstvo je sicer februarja proti tankerju, ki ga je zasegel Iran, uvedlo sankcije in pojasnilo, da je ladja od leta 2020 del iranske flote v senci.

Ameriške sile so danes streljale in onesposobile dva tankerja pod iransko zastavo, ki sta poskušala prekršiti ameriško blokado in vpluti v eno od iranskih pristanišč ob Omanskem zalivu, je sporočil Centcom.

Kot je na družbenem omrežju X zapisalo poveljstvo, je njihovo lovsko letalo F/A-18 Super Hornet onesposobilo oba tankerja, potem ko ta nista upoštevala njihovih navodil. Ob tem je objavilo videoposnetek posredovanja.

"Ameriške sile na Bližnjem vzhodu ostajajo zavezane popolnemu izvajanju blokade plovil, ki vstopajo ali zapuščajo Iran," je ob tem dejal prvi mož Centcoma, admiral Brad Cooper. Po njegovih besedah ameriški vojaki, ki iranska pristanišča blokirajo od 13. aprila, opravljajo "neverjetno delo".

Združeni arabski emirati so medtem sporočili, da je država znova tarča iranskih zračnih napadov. Kot je dodalo tamkajšnje obrambno ministrstvo, so doslej vse iranske drone in rakete prestregli.

Agencija za civilno zaščito je na družbenem omrežju X pozvala prebivalstvo, naj ostane na varnem in upošteva uradna opozorila. Prebivalce so še opozorili, naj se ne dotikajo ali fotografirajo razbitin raket in dronov in se jim ne približujejo. O ciljih iranskih napadov zaenkrat ni informacij.

Združeni arabski emirati so bili že v ponedeljek in torek tarča iranskih napadov z manevrirnimi raketami in droni, prvič od začetka prekinitve ognja med ZDA in Iranom pred približno štirimi tedni.

Iranske oborožene sile so napade na zalivsko državo označile kot odziv na ameriško pobudo za odprtje blokirane Hormuške ožine. Ameriški predsednik je pobudo nato v torek prekinil.

Libanonska civilna zaščita je danes sporočila, da je bil v izraelskem napadu na jugu Libanona ubit njen reševalec. V sporočilu za javnost je izpostavila, da je njihov reševalec umrl "v izraelskem napadu, katerega tarča je bil" na cesti med dvema mestoma, kljub veljavni prekinitvi ognja.

Že včeraj so z juga Libanona poročali, da je bil v izraelskem napadu ubit reševalec Islamskega zdravstvenega odbora, ki je povezan s proiranskim gibanjem Hezbolah.

Gre za zadnjega v vrsti izraelskih napadov na zdravstvene delavce in ustanove v državi. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je v sredo sporočil, da so od začetka vojne 2. marca v Libanonu "potrdili 152 napadov na zdravstvene ustanove, ki so zahtevali 103 življenj, 241 ljudi pa je bilo poškodovanih".

Izraelska vojska je zračne napade na Libanon in kopensko operacijo na jugu države začela 2. marca, potem ko je Hezbolah z raketnim obstreljevanjem Izraela odgovoril na izraelsko-ameriške napade na Iran.

V Libanonu od 17. aprila sicer velja prekinitev ognja, vendar se medsebojni napadi kljub temu nadaljujejo. V izraelskih napadih je bilo po podatkih oblasti v Libanonu ubitih več kot 2700 ljudi, od uveljavitve prekinitve ognja pa več deset.

Izraelska vojska, ki vztraja, da ima kljub prekinitvi ognja pravico, da se brani pred napadi, pa je včeraj sporočila, da je bilo v zadnjih treh tednih ubitih več kot 220 pripadnikov Hezbolaha.

Predstavniki Libanona in Izraela, ki so se dogovorili za prekinitev ognja, naj bi se 14. in 15. maja v Washingtonu srečali na novem krogu mirovnih pogajanj, je včeraj dejal neimenovani predstavnik ameriškega State Departmenta. Hezbolah v pogajanjih ne sodeluje.