Netanjahu razglasil 'zgodovinsko zmago', v Iranu obesili tri ljudi

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek zvečer zatrdil, da bo Teheran premirje spoštoval, če bo enako storil Izrael. Pezeškian je v torek zvečer po zasedanju iranskega sveta za nacionalno varnost oznanil konec "12-dnevne vojne, ki jo je državi vsilil Izrael". Obenem so v Iranu poudarili, da ostajajo v pripravljenosti.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na iranske, so v islamski republiki v zadnjih 12 dneh aretirali 700 ljudi, ki jih obtožujejo sodelovanja v Izraelom. Danes so zaradi sodelovanja z izraelsko tajno službo Mosad tri obesili.

Iranske oblasti so napovedale, da bodo v soboto organizirali državniški pogreb za visoke vojaške poveljnike in jedrske znanstvenike, ki so bili ubiti v izraelskih napadih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v torek zvečer razglasil "zgodovinsko zmago" in zagotovil, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja. Poveljnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir pa je dejal, da so napadi iranski jedrski program zavrli za več let, vendar pa "kampanja" proti Iranu še ni končana, temveč samo stopa v novo poglavje.

Ameriški obveščevalni podatki, o katerih poročajo ameriški mediji, sicer kažejo, da iranske jedrske zmogljivosti niso bile uničene in da so napadi iranski jedrski program zavrli le za nekaj mesecev. Ameriški predsednik je poročanje medijev označil za lažno in še naprej vztraja, da so iranskemu jedrskemu programu zadali smrtonosni udarec.

Da se razmere umirjajo, dokazuje objava izraelske vojske o odpravi vseh omejitev za Izraelce, ki so veljale 12 dni, od začetka izraelskega napada na Iran, ki mu je sledil odgovor Teherana.

Tudi letalski promet v Izraelu se po navedbah tujih tiskovnih agencij normalizira, v torek zvečer so odprli letališče Ben Gurion v Tel Avivu. Medtem bo iranski zračni prostor ostal zaprt do četrtka do 12.30 po srednjeevropskem času.

Iranske oblasti so danes odpravila tudi blokado dostopa do svetovnega spleta, ki so jo uvedle ob začetku izraelskega napada. "Dostop do interneta je normaliziran," je sporočilo ministrstvo za komuniciranje v Teheranu.

Oblasti so trdile, da je blokada interneta nujna zaradi zaščite pred napadi, a številni Iranci temu niso verjeli in so menili, da je šlo za poskus cenzure poročil o napadih. V 12 dneh je bilo v Iranu po podatkih zdravstvenega ministrstva ubitih najmanj 610 civilistov, več kot 4700 je bilo ranjenih. V Izraelu pa so povračilni napadi Irana po uradnih podatkih terjali 28 smrtnih žrtev.

Slovenija pozdravlja premirje med Iranom in Izraelom, je v torek na rednem polletnem zasedanju Varnostnega sveta ZN o izvajanju resolucije 2231, ki je podprla iranski jedrski sporazum iz leta 2015, dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Ponovno je obžaloval odstop ZDA od sporazuma in iransko odstopanje od zavez iz njega.

Žbogar je sporazum iz leta 2015 označil za enega največjih dosežkov multilateralizma v zadnjem desetletju, ki je vzpostavil trden režim za celovito obravnavanje perečih vprašanj mednarodne varnosti.

Slovenija je letos od Malte prevzela vlogo moderatorja pri izvajanju resolucije 2231 iz leta 2015, kar med drugim pomeni, da je prevzela odgovornost za poročanje o napredku in izzivih za zagotavljanje izvajanja dogovorjenih ukrepov in druge podporne naloge.

Sredi letošnjega oktobra poteče veljavnost resolucije in do 18. oktobra ima Varnostni svet možnost, da sproži mehanizem avtomatične vrnitve vseh sankcij, ki so bile ukinjene z iranskim jedrskim sporazumom.

ZDA so to skušale doseči že leta 2020, vendar so druge podpisnice sporazuma temu nasprotovale skupaj z večino članic Varnostnega sveta ZN. Kaj se bo zgodilo do oktobra, trenutno ni jasno. "To je verjetno zadnja redna seja Varnostnega sveta ZN o izvajanju sporazuma in resolucije 2231. Zdi se, da se eno obdobje končuje, in ni jasno, kaj bo prineslo obdobje, ki bo sledilo," je dejal Žbogar in opozoril na zadnje dogodke v regiji, ki povečujejo nepredvidljivost, in zato je pozval k diplomatski rešitvi.

"Dosledno smo obsodili nesprejemljivo neupoštevanje obveznosti Irana glede neširjenja jedrskega orožja. Slovenija ne dopušča širjenja jedrskega orožja. Vendar pa Slovenija tudi ne dopušča napadov na jedrsko infrastrukturo kjer koli na svetu. Pozdravljamo napoved prekinitve ognja, ki je pomemben korak k ponovni vzpostavitvi stabilnosti v regiji," je dejal Žbogar.

Predstavnika Francije in Velike Britanije sta izrazila pripravljenost na vrnitev sankcij proti Iranu, če ne bo dosežen nov dogovor o jedrskem programu. "Francija in partnerici iz skupine E3 (Nemčija, Velika Britanija) smo pripravljeni uporabiti vzvod hitrega uvajanja sankcij, če do poletja ne bo dosežen zadovoljiv dogovor," je opozoril veleposlanik Francije Jerome Bonnafont.

Predstavnik EU pri ZN Stavros Lambrinidis je prav tako spomnil, da Varnostni svet ZN čez štiri mesece ne bo več obravnaval iranskega jedrskega vprašanja na podlagi resolucije 2231, in pozval k nujni diplomatski rešitvi. "Trajna rešitev iranskega jedrskega vprašanja je mogoča le s sporazumom, doseženem s pogajanji, in ne z vojaškim ukrepanjem," je dejal.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA in Izrael zaradi napadov na Iran obtožil kršenja ustanovne listine ZN in označil za velik udarec pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Napovedal je, da bo Rusija skupaj s Pakistanom in Kitajsko predlagala resolucijo za miroljubno rešitev iranskega jedrskega programa, ki bo upoštevala najnovejše dogodke.

Ameriška predstavnica Dorothy Shea je zatrdila, da so ZDA z natančnim napadom zmanjšale iransko sposobnost proizvodnje jedrskega orožja, pri čemer naj bi šlo za dejanje samoobrambe. "V tem ključnem trenutku moramo vsi pozvati Iran, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti," je dejala.

Iranski veleposlanik Amir Said Iravani je dejal, da oni niso začeli vojne in da bo Iran prenehal z zakonitim vojaškim odzivom, ko bo agresor Izrael prenehal z napadi. "Poskus prisiliti Iran v brezpogojno kapitulacijo in odpoved miroljubnemu jedrskemu programu, je spodletel. Diplomacija je edina pot za rešitev nepotrebne krize glede programa," je dejal.

Izraelski veleposlanik Dani Danon pa je dejal, da so Izraelci miroljuben narod, saj trikrat na dan molijo za mir, vendar se bodo odzvali na vsako grožnjo. Zagotovil je, da so ukrepali, ker je Iran v skritih objektih pripravljal ključne sestavine za jedrsko bombo.

Prve obveščevalne ocene Pentagona ameriškega napada na iranske jedrske objekte Fordo, Natanz in Isfahan dvomijo v trditve ameriške administracije, da je bil iranski jedrski program resnično uničen. Kot poroča BBC, viri, ki so seznanjeni z oceno obveščevalnih služb, trdijo, da so ostale jedrske centrifuge večinoma "nedotaknjene", udar pa da je bil omejen zgolj na nadzemne strukture.

Po napadu so zaprli vhode v dva jedrska objekta, uničen ali poškodovan pa je bil sicer tudi del infrastrukture. A velik del objektov, ki se nahaja pod zemljo, naj bi ob tem ostal nedotaknjen.

Neimenovani viri naj bi ob tem ameriškim medijem dejali tudi, da ne drži, da se je Iran po napadu na jedrskem področju vrnil več let v preteklost. Nazadovanje naj bi bilo kvečjemu "nekajmesečno", navaja BBC, morebitno nadaljevanje jedrskega programa pa naj bi bilo sicer odvisno od tega, koliko časa bo država potrebovala za izkopavanja in popravila.

Viri so za CBS News potrdili tudi, da so bile nekatere iranske zaloge obogatenega urana v skladu z oceno obveščevalcev premaknjene že pred napadi.

Ameriški predsednik Donald Trump kljub oceni obveščevalcev vztraja, da so bila jedrska mesta "popolnoma uničena", spravil pa se je tudi na medije, ki so poročali o dvomu v njegov uspeh. "Lažni medij CNN se je z neuspešnim New York Timesom združil v poskusu, da bi omadeževali enega najuspešnejših vojaških napadov v zgodovini," je z velikimi tiskanimi črkami sporočil na svojem družbenem omrežju. Ponovil je tudi trditev, da so jedrski objekti v Iranu povsem uničeni.

Poročilo zavrača tudi njegova administracija, Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff pa je razkrito oceno obveščevalnih podatkov o ameriškem napadu na Iran označil za "izdajalsko". "To je nezaslišano, izdajalsko. To je treba preiskati. Kdor koli je za to odgovoren, bi moral odgovarjati," je dejal za Fox News.

Dodal je, da je prebral vsa poročila o oceni škode ter da "ni dvoma", da so bila vsa tri jedrska mesta, ki so jih ZDA napadle, "uničena".

"Nad objekt Fordo smo poslali 12 bomb za uničevanje bunkerjev. Ni dvoma, da so prebile površje, in ni dvoma, da je objekt uničen. Poročila, ki na nek način nakazujejo, da cilja nismo dosegli, so torej preprosto popolnoma absurdna," je ob citiranju Witkoffa pristavil tudi Trump.

V pogovoru z novinarji na letalu Air Force One je zagotovil, da so bila vsa tri jedrska mesta natančno zadeta in uničena, ter dodal, da so poročila ameriških medijev "zelo nespoštljiva" do tistih, ki so izvedli napade.

Ameriški demokratski kongresnik Brad Sherman sicer meni, da bi, če je Iran obdržal svoje jedrske zaloge, slednje zadostovale za približno "devet jedrskih orožij".

Iranski parlament je medtem izglasoval prekinitev sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. Odločitev je za zdaj simbolična, saj jo morata potrditi še dva organa, svet varuhov in varnostni svet.

"IAEA, ki zavrača vsakršno obsodbo napadov na iranske jedrske zmogljivosti, je izgubila mednarodno kredibilnost," je dejal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf.

Pojasnil je, da bodo sodelovanje z agencijo prekinili, dokler ne bo zagotovljena varnost iranskih jedrskih zmogljivosti. Zatrdil je še, da bo Iran še hitreje nadaljeval "svoj miroljuben jedrski program".

Vodja IAEA Rafael Grossi je sicer pred tem pozval k novim pregledom iranskih jedrskih zmogljivosti. Neposredno po izraelskem napadu pa je Grossi opozoril, da zaradi nevarnosti sevanja jedrske zmogljivosti sploh ne bi smele biti tarča napadov.

Iranski parlament je odločitev o prekinitvi sodelovanja izglasoval po 12 dneh izraelskih in ameriških napadov na iranske jedrske zmogljivosti. Še vedno pa ni jasno, v kolikšni meri so bile te poškodovane.

Glede na navedbe iz poročila ameriških obveščevalcev, ki ga povzemajo mediji, Bela hiša pa ga je označila za lažnega, naj ne bi nastala obsežnejša škoda, poleg tega naj bi Iran že pred ameriškim napadom na varno umaknil del obogatenega urana. Ameriški predsednik Donald Trump sicer trdi, da so iranskemu jedrskemu programu zadali smrtni udarec.