Od bojišča do pogajalske mize: štiri države s predlogi za premirje

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je v Kijevu povedal, da je med štirimi pobudami najbolj celovita indijska. New Delhi naj bi tako prvič pokazal pripravljenost za aktivnejše sodelovanje pri omejitvi spopadov, poroča Al Jazeera.

Indija podrobnosti svojega predloga javno še ni objavila, po poročanju tamkajšnjih medijev pa naj bi ta temeljil na treh točkah: zaščiti energetske in pristaniške infrastrukture, zagotovitvi izvoza žita in energentov prek Črnega morja ter varnosti trgovskih ladij in njihovih posadk. Ta del predloga jim je pomemben tudi zaradi indijskih državljanov. V napadih na črnomorske ladijske poti je bilo v zadnjih mesecih namreč ubitih ali ranjenih več indijskih mornarjev.

Indijska pobuda naj bi združevala tudi dele predlogov drugih držav. Ukrajinski uradniki so jo zato opisali kot širšo od preostalih pobud, saj hkrati obravnava energetsko in pristaniško infrastrukturo ter trgovsko plovbo.

Ideja o zaščiti izvoza žita sicer ni nova. Leta 2022 sta Turčija in ZN posredovala pri sporazumu, ki je omogočil varen izvoz ukrajinskega žita prek Črnega morja. Rusija je iz sporazuma leta 2023 izstopila.

O predlogih Turčije in Egipta je, kot navaja Al Jazeera, znanega manj. Obe državi naj bi si prizadevali predvsem za varnejšo plovbo in nadaljevanje izvoza žita prek Črnega morja.

Turčija ima pri tem že pomembno diplomatsko vlogo. Kot omenjeno, je sodelovala pri sklenitvi črnomorskega žitnega sporazuma, sedaj pa pripravlja nove pogovore o varnosti plovbe.

Za Egipt je nemoten izvoz ukrajinskega žita pomemben predvsem zaradi lastne preskrbe s hrano. Skoraj tretjino svojih zalog žita namreč pridobi iz Ukrajine.

Ameriški predlog gre nekoliko dlje. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Washington predlaga vzajemno zaustavitev napadov na energetske objekte, ponovno vzpostavitev koridorja za izvoz žita ter tristransko srečanje ZDA, Ukrajine in Rusije.

Srečanje bi lahko potekalo v Abu Dabiju. Sprva je bilo predvideno za začetek oktobra, vendar so ga nato preložili. ZDA si zdaj prizadevajo, da bi do njega prišlo konec meseca, pri čemer naj bi bila po njihovem za zamudo odgovorna predvsem Rusija.

Ameriška prizadevanja spremlja tudi pritisk na obe strani. Predsednik Donald Trump je Ukrajino pozval, naj preneha napadati ruske objekte za proizvodnjo dizelskega goriva, saj napadi vplivajo na razmere na svetovnem energetskem trgu.

Ukrajina je načeloma pripravljena sprejeti omenjeno indijsko premirje, vendar želi, da bi ga sprejeli kot celoto. Sibiha je dejal, da bi Kijev pristal na zaustavitev napadov na energetsko infrastrukturo in črnomorsko plovbo.

Zelenski podpira tudi širše srečanje z Rusijo, vendar poudarja, da mora biti vanj vključena tudi Moskva. Ukrajina je po njegovih besedah pripravljena razpravljati celo o brezpogojnem premirju vzdolž sedanje frontne črte, piše Al Jazeera.

Rusija je medtem do predlogov javno previdno pozitivna, vendar ni sprejela nobenega konkretnega dogovora. Kremelj je pozdravil indijska prizadevanja, ruski predsednik Vladimir Putin pa je dejal, da ima indijski premier Narendra Modi dobre ideje za iskanje rešitev.

Ukrajinska stran sicer trdi, da je Moskva indijski predlog v zasebnih pogovorih zavrnila, vendar tega Rusija javno ni potrdila.

Kljub številnim diplomatskim pobudam doslej ni bilo mogoče doseči trajnejšega premirja. Analitiki opozarjajo, da med Moskvo in Kijevom ostaja globoko nezaupanje, poleg tega pa Rusija za zdaj ne kaže pripravljenosti opustiti svojih ključnih zahtev.

Moskva vztraja pri ozemeljskih zahtevah, želi pa tudi omilitev sankcij in druge koncesije. Ukrajina pa zahteva predvsem varnostna zagotovila in dejanski konec ruskih napadov.

Zato analitiki menijo, da sama izbira posrednika verjetno ne bo odločilna. "V osnovi je težava v tem, da Putin ne želi premirja ali mirovnega sporazuma. Želi nadaljevati vojno. Verjame, da lahko zmaga," je razožil Fredrik Wesslau, višji politični sodelavec pri Evropskem svetu za zunanje odnose.

Ključno vprašanje je, ali bo Rusija ocenila, da se ji premirje splača. Eden od možnih načinov pritiska naj bi bil večji gospodarski pritisk na Moskvo, predvsem omejevanje izvoza ruske nafte in delovanja njene tako imenovane senčne flote.

Za zdaj tako še ni jasno, ali bodo nove pobude prinesle vsaj omejeno premirje ali pa bo vojna, ki traja že pet let, ostala brez konkretnega diplomatskega preboja.