Od gorečih rafinerij do vrat Kramatorska: bitka za 'banano pogube'

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na začetku poletja najavil začetek 40-dnevne operacije, v kateri je Ukrajina s stotinami dronov in tudi raketami napadla številne vojaške, logistične in infrastrukturne cilje v ruskem zaledju. Najprej so zagorele številne rafinerije, posledica česar so bile kolone vozil na črpalkah v nekaterih ruskih regijah. Cilj je bil prisiliti Kremelj k mirovnim pogajanjem.

Prav tako je bila močno na udaru dronov nova avtocesta, ki jo je Rusija zgradila skozi okupirani južni del Ukrajine, da bi omogočila boljšo logistiko in transport med Krimom in osrednjo Rusijo, saj se je bilo na veliki krimski most preveč rizično zanašati. Junija so se pojavili številni posnetki napadov z droni na transportna in vojaška vozila na omenjeni avtocesti. Krim je občutil težave z oskrbo.

Sledili so napadi na ruske transportne ladje v Azovskem morju in Črnem morju. Skoraj vsak dan so prihajali posnetki uspešnih napadov in gorečih plovil. Ukrajinske enote pod poveljstvom Roberta Brovdija s klicnim znakom Magyar so zadele, poškodovale ali uničile več deset ruskih ladij.

Ruska skupina sil Vostok (vzhod), ki operira na območju Zaporožja in Dnipropetrovska, je po večjih uspehih naenkrat obstala. Razlog za to je, po besedah ruskih blogerjev in vojaških poveljnikov na območju, blokada Starlinkovih terminalov, ki jih je posedovala ruska vojska. Februarja 2026 je namreč SpaceX uvedel strožje preverjanje in nadzor nad uporabo storitve, s čimer je onemogočil nepooblaščene terminale, za katere se domneva, da jih uporabljajo ruske vojaške enote na okupiranih območjih Ukrajine. To je povzročilo kolaps komunikacije na nekaterih odsekih.

Ukrajinske enote so zato izvedle več lokalnih protiofenziv na območju in uspešno potisnile Ruse nazaj proti Guljajpolju in Veliki Novosilki. Zdelo se je, in tako so trdili številni analitiki, da se tehtnica v vojni znova nagiba na stran Kijeva.

Kot vse kaže, pa Rusi niso sedeli križem rok. V tem času so kopičili enote na južnem in srednjem odseku fronte, proizvajali krepko presežne zaloge raket in dronov, pospešili vzpostavljanje alternative Starlinku, imenovane Rassvet, ter napadli ukrajinsko logistiko v zaledju.

Tako so na cesti med Dniprom in Harkovom uničili praktično vse bencinske črpalke, sedaj so se lotili tudi poltavske oblasti. Pod silovitimi napadi sta tudi življenjsko pomembni pristanišči Odesa in Nikolajev (Mikolajiv). Ladijski promet je ustavljen. Transport je preusmerjen na železnico, ki pa je prav tako tarča ruskih napadov.

Ena od večjih težav Ukrajine je tudi pomanjkanje protiletalskih sistemov in predvsem izstrelkov. Ruska zračna ofenziva beleži večje uspehe, saj Ukrajina nima na voljo sredstev za obrambo proti balističnim raketam. V zadnjih tednih so se frontni črti začela približevati tudi ruska letala, ki odmetavajo jadralne bombe bolj globoko v ukrajinsko zaledje, kar še pred nekaj meseci praktično ni bilo mogoče zaradi dobrega delovanja protiletalske obrambe.

Približno 1200 kilometrov dolg obrambni pas, ki se razteza od reke Dneper do mesta Sumi na severu Ukrajine, po letu 2022 ni doživel nenadnih premikov in velikih prebojev, zgolj počasno, a vztrajno premikanje fronte proti zahodu. Ruski vojski je uspelo prebiti številne ukrajinske obrambne položaje, vendar nikakor niso uspeli doseči operativnega preboja v globino, ki bi povzročil strateški kolaps ukrajinske vojske.

Razlogov za to je več, vsekakor pa je eden od pomembnejših prisotnost dronov, za katere so napadi mehaniziranih in motoriziranih enot lahek plen, prav tako večje koncentracije žive sile. Namesto tega sta vojski začeli uporabljati taktiko infiltracije manjših skupin vojakov v zaledje. Gre za t. i. diverzantsko-izvidniške skupine, v angleščini s kratico DRG – Diversionary Reconnaissance Group. Zaradi nadzora iz zraka se je zmanjšalo število vojakov, ki aktivno branijo odsek fronte. To omogoča majhnim skupinam, da se prebijejo za hrbet obrambi in tam poskušajo motiti oskrbo prve linije nasprotnika z različnimi diverzantskimi akcijami in napadi s hrbta. Te enote prav tako "lovijo" operaterje dronov nasprotnika.

Prav ta taktika ne povzroča težav le obema vojskama, temveč tudi spletnim "zemljevidarjem", ki se trudijo javnosti na podlagi posnetkov, geolokacij in virov na terenu neodvisno predstaviti stanje na fronti. To pa je postalo izjemno težko in nehvaležno delo. Izoblikovalo se je namreč stanje, ki ga imenujejo "večslojna torta", kjer se na primer za prvo linijo ukrajinske obrambe nahajajo ruski položaji, za njimi ukrajinski položaji in za njimi znova ruski. Tako je zelo težko ugotoviti, kdo pravzaprav nadzira določene položaje, mesta in vasi. V kraju, ki se nahaja tudi po 20 kilometrov od fronte, se lahko po nekaterih ulicah še vedno premikajo vojaki vojske, ki je izgubila nadzor nad tem naseljem. Obkoljenim enotam in posameznim vojakom pa lahko oskrbo s strelivom, hrano in sanitetnim materialom dolgo časa dostavljajo droni.

Pri poskusu orisa stanja uporabljamo več različnih virov, tako iz proukrajinske (DeepState) kot proruske (Rybar) in nevtralne sfere (Suriyak in AMK Mapping). Njihova poročanja o stanju na fronti se seveda razlikujejo, ponekod tudi za več kilometrov. Včasih so razlog različni viri, včasih pa tudi različne metodologije analize. Za prikaz zaradi preglednosti uporabljamo zemljevide Suriyakmaps, kot že rečeno, pa povsem točnih in brezhibnih zemljevidov zaradi navedenih okoliščin ni.

Ali se vojna v Donbasu približuje sklepnemu dejanju? Bitka za t. i. 'banano pogube', kot so zaradi geografskega položaja pas štirih najbolj utrjenih ukrajinskih mest imenovali številni blogerji, se je praktično že začela z rusko zasedbo Konstantinovke. Glede slednje informacije sicer prav vsi niso složni. Ukrajinski viri še vedno trdijo, da vzdržujejo nadzor nad mestom ali pa da so v njem še nekatere ukrajinske enote. Nedavne geolokacije pa kažejo na prisotnost ruskih vojakov v naselju Oleksejevo-Družkovka severno od Konstantinovke. To dejstvo, zaradi zgoraj navedenih okoliščin na fronti, še ne pomeni, da so se ruske enote tam že konsolidirale.

Konstantinovka predstavlja najjužnejši del omenjene 'banane pogube', ki se proti severu skozi Družkovko in Kramatorsk razteza do Slovjanska in reke Severni Donec. Frontalno proti največjima mestoma napredujejo ruske čete z vzhoda. Koliko so oddaljene od Kramatorska in Slovjanska, je stvar zgoraj omenjenih razlik med "zemljevidarji", vsekakor pa ne več kot 10 kilometrov. Nekatere prehodnice naj bi bile celo dobre tri kilometre od predverja Kramatorska.

Jugozahodno od 'banane' se verjetno razvija najbolj nevarna situacija za Ukrajino, kar priznavajo tudi kijevski poveljniki. Gre za območje okrog pomembnega lokalnega vozlišča Dobropilja, ki vodi v zaledje slovjansko-kramatorške aglomeracije. Rusiji je na tem območju lansko leto uspel preboj, vendar ga je Ukrajina takrat zadušila s hitro premestitvijo okrepitev na območje. Letos rezerv za to ni, logistika v zaledju pa je pod stalnim pritiskom ruskih dronov, raket in tudi letalstva. Ukrajinski viri navajajo, da so se njihove čete, v skladu z odločitvijo novega poveljnika generalštaba Mihaila Drapatija, ki je nadomestil Aleksandra Sirskega, umaknile na drugo linijo obrambe, kar pomeni, da bo Dobropilja v prihodnjih dneh ali tednih verjetno prišla v ruske roke. Simultano se odvija še en manjši preboj preko vasi Šahovo do vasi Torske in Raiske. Ruski uspeh bi verjetno pomenil izolacijo Oleksejevo-Družkovke z zahoda.

Severno od Slovjanska teče reka Severski Donec, nad njo pa leži strateško pomembno mesto Liman. To je doživelo že dve krvavi bitki. Prvo spomladi 2022 in drugo jeseni istega leta, ko so Ukrajinci v harkovski ofenzivi porazili Ruse. Toda ti so se vrnili. Mesto se nahaja v polobkolitvi, cestne povezave z njim so skoraj prekinjene, vendar Rusom tu nikakor ne gre po vseh načrtih. Ukrajinci izvajajo redne protinapade in preprečujejo rusko konsolidacijo v mestu, čeprav je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov še pred nekaj meseci Vladimirju Putinu zatrjeval, da je Liman praktično pod ruskim nadzorom. Prav tako Ukrajinci pritiskajo s severa, iz smeri Ridkoduba proti Zeleni Dolini in poskušajo presekati ruski desni bok. V zadnjih nekaj tednih na tem območju ni večjih premikov. Viri poročajo le o ruski konsolidaciji v vasi Jampol, jugovzhodno od Limana.

Območje na stičišču donecke, zaporoške in dnipropetrovske regije je trenutno najbolj uspešno za ukrajinsko stran. Tu je Ukrajincem uspelo prevzeti pobudo, potem ko so padli 'ruski' starlinki. Na tem odseku je tudi globoka siva cona – t. i. 'območje ubijanja' (kill zone), kjer ne ena ne druga stran nimata popolnega teritorialnega nadzora, gospodujejo pa droni. Ukrajinske diverzantske skupine so zaznali precej globoko proti pomembnemu logističnemu središču na tem delu fronte – Guljajpolju, na vzhodu se nahajajo na obrobju vasi Komar.

Pred dvema letoma smo govorili z ameriškim veteranom in nekdanjim prostovoljcem v ukrajinskih vrstah Benjaminom Reedom. Tam nam je takrat povedal, da bosta spopad v Ukrajini odločili bitki za Pokrovsk in Orehov. Prva je že mimo z rusko zmago. Druga je tik pred vrati. "Bolj me skrbita Orehov in Pokrovsk. To sta veliko pomembnejši naselji, kjer se bo odločil potek vojne. Sta namreč ključni točki za logistiko, skoznje pa tečejo glavne prometnice, po katerih se oskrbuje fronta. Še posebej Orehov, skozi katerega teče edina oskrbovalna pot za nekatere odseke fronte v Zaporožju," je dejal julija 2024 v pogovoru za 24ur.com.

Rusi se sicer s težavo prebijajo skozi izjemno utrjeno Malo Tokmačko, ki varuje vzhodno krilo Orehova, toda vse to bi lahko spremenil nenadni padec Novodanilovke. Rusi so z juga praktično prispeli na obrobje Orehova, hkrati pa izolirali Malo Tokmačko. Nekatere ruske diverzantske enote so geolocirali tudi v mestu Orehov, a kot poudarjajo nekateri analitiki, ne gre za konsolidacijo in prava bitka za mesto se še ni začela. Če Rusom uspe zavzeti Orehov, si bodo krepko izboljšali logistiko, naslednja tarča pa bo regionalna prestolnica Zaporožje.

Zahodno rusko krilo v regiji Zaporožje ima sicer že nekaj časa težave z ukrajinskimi protinapadi ob reki Dneper, zato so bili pri poskusu spravljanja Orehova 'v klešče' z zahoda neuspešni. Dosegli so še kraj Primorske, vendar so jih Ukrajinci potisnili nazaj vse do mest Stepnohirsk in Plavni. Rusi so zato izbrali manj ambiciozen načrt in se usmerili proti naseljema Ščerbaki in Pavlivka, ki se nahajata bližje Orehovu. Vasi naj bi padli pod njihov nadzor v zadnjih dneh.

Medtem pa se vse bolj ostri boji odvijajo tudi v harkovski regiji. Ruske čete so ponovno prevzele nadzor nad večino Kupjanska, potem ko so Ukrajinci izvedli uspešno protiofenzivo lansko leto in Ruse potisnili na drugo stran reke Oskol. Na severu harkovske regije pa je Rusom uspel preboj iz Volčanska v smeri Velikega Borluka, od katerega so oddaljeni nekaj kilometrov. Vprašanje je, kako veliko pomembnost ukrajinsko poveljstvo pripisuje temu delu fronte na levem bregu Siverskega Doneca, kjer Rusija vzpostavlja t. i. tamponsko cono.

Ukrajinsko mesto Sumi, ki se je na začetku vojne znašlo v obkolitvi ruskih čet, danes znova sliši grmenje topov, v mestu pa beležijo tudi več napadov brezpilotnikov. Tarča so bencinske postaje. Ruske sile na tem območju sicer ne dosegajo pomembnejših prebojev, vendar pa veliki gozdovi, ki se nahajajo med ruskimi položaji in mestom, omogočajo infiltracijo ruskih diverzantskih skupin v bližino obrobja mesta, kjer je življenje prebivalcev iz dneva v dan bolj nelagodno.

Glede na poročila, ki prihajajo s fronte, se je začela poznopoletna ruska ofenziva, ki bo bržkone trajala v jesen, do spremembe vremena in nastopa deževja. Takrat bo jasno, kako uspešni so bili Rusi in koliko je Ukrajincem s predhodnimi napadi uspelo zmanjšati ruski ofenzivni potencial.