'EU je tretja največja gospodarska sila, a politično gledano smo pritlikavec'

Janez Janša je ob uvodu v 21. Blejski strateški forum dejal, da je Evropa pred vprašanjem, ali je še zmožna oblikovati svet okoli sebe. Po njegovem je od tega, ali bo ostala predmet geopolitičnih sprememb ali postala njihov avtor, odvisno predvsem od tega, kako bo opravila preizkuse na področjih obrambe, odpornosti, demografije in kredibilnosti.

Poudaril je, da moč Evrope nikoli ni bila v uniformnosti, temveč v sposobnosti, da svojo raznolikost spremeni v ustvarjalnost in nato v moč.

Na področju varnosti je izpostavil nepogrešljivost Nata. Močna Evropa po njegovem trenutno vojaško ni alternativa transatlantskemu partnerstvu, lahko pa pomaga, da to partnerstvo ostane vzdržno. "Ukrajina nas opominja, kaj je na kocki," je dejal in poudaril, da Ukrajina brani načelo, da se meja ne sme spreminjati s silo ter da imajo države pravico izbirati svojo prihodnost.

Janša je opozoril tudi na pomen vlaganja v evropsko obrambo, ki se je sicer povečalo, vendar še vedno zaostaja za ZDA.

Kot pomemben izziv je izpostavil odpornost. Evropa je po njegovih besedah zaradi poceni ruske energije podcenila tveganja odvisnosti, podobno pa je danes na nekaterih področjih, med drugim pri redkih zemljah, še vedno odvisna od Kitajske.

"Učinkovitost brez odpornosti lahko ustvari odvisnost in odvisnost je mogoče spremeniti v vzvod moči," je opozoril. "Odgovor ni avtarkija, ampak diverzifikacija, zanesljiva partnerstva, domače zmogljivosti in sposobnost za inovacije," je še dejal Janša.

Med izzivi je navedel tudi demografijo in vse nižjo rodnost ter staranje prebivalstva. "A demografija niso le številke. Odraža tudi to, ali mladi sploh zaupajo v prihodnost, ali si lahko privoščijo dom, gradijo kariere, oblikujejo odnose in družine," je opozoril.

Nezakonite migracije po njegovem niso rešitev za evropski demografski upad, temveč lahko prinašajo dodatne izzive za varnost, integracijo in družbeno kohezijo. Zavzel se je za varne meje in selektivne migracije, ki bi ustrezale gospodarskim potrebam EU.

Kot četrti dejavnik je izpostavil kredibilnost. "Naše zaveze morajo biti kredibilne za naše zaveznike, za naše nasprotnike in za tiste, ki se nam želijo pridružiti," je dejal.

Na panelu predsednikov vlad v okviru Blejskega strateškega foruma so se premierji Slovenije, Češke, Hrvaške in Madžarske strinjali, da se je Evropa v zadnjih dveh desetletjih močno spremenila in potrebuje drugačen pristop, če želi ostati konkurenčna in vplivna. Med ključnimi izzivi so izpostavili migracije, energetiko, konkurenčnost in obrambo.

Janša je dejal, da se je EU v zadnjih 20 letih korenito spremenila, tudi zaradi številnih kriz, pri čemer je Bruslju očital pomanjkanje strateškega razmišljanja in pretirano osredotočenost na regulacije. Po njegovih besedah je unija sprejela tako dobre kot slabe odločitve, ki so vplivale na prihodnost njenega prebivalstva.

"V zadnjih 20 letih smo postali preveč odvisni od poceni ruskih energentov, poceni izdelkov iz Kitajske in ameriškega varnostnega ščita, zdaj pa lovimo zaostanek. Zato se vrača zdrava pamet, in ponavljam, vir te zdrave pameti v današnjem času – opravičujem se prijateljem iz zahodnega dela Evrope, a zdrava pamet danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope," je dodal Janša.

Janša je bil kritičen tudi do evropskega zelenega prehoda. Po njegovem je ta povzročil selitev evropskih tovarn v jugovzhodno Azijo, medtem ko se globalni izpusti niso zmanjšali. Evropa se je po njegovih besedah deindustrializirala in postala bolj odvisna od drugih delov sveta.

Kritičen odnos do zelenega prehoda in energetske politike EU je izrazil tudi češki premier Andrej Babiš, ki je opozoril predvsem na finančne vidike evropske politike in način, kako Bruselj članicam narekuje porabo sredstev.

Hrvaški premier Andrej Plenković je medtem izpostavil pomen držav članic pri odločanju v EU. Po njegovem bi morale članice, ki v skupni proračun prispevajo večino sredstev, imeti pri odločanju večjo težo.

Opozoril je tudi, da so nekatere večje svetovne sile bolj naklonjene pogovorom v ožjih formatih in se raje pogovarjajo s posameznimi državami kot multilateralnimi institucijami, kakršna je tudi EU. V tej luči se je zavzel za krepitev institucij in "zelo političen Evropski svet".

"Morali bi se osredotočiti na to, kar nas povezuje, in zgladiti medsebojne razlike, kolikor je mogoče," je dodal. Kot ključni področji za Hrvaško je izpostavil demografijo in energetsko infrastrukturo.

Podobno kot Janša se je za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU zavzel tudi madžarski premier Peter Magyar. "Čas je, da se vrnemo k osnovam, na katerih je nastala EU, in se osredotočimo na prava vprašanja, kot sta gospodarsko sodelovanje in konkurenčnost," je dejal. Med prednostnimi področji je navedel energetsko infrastrukturo, industrijo in umetno inteligenco. "Moramo se vprašati, ali želi unija zgolj preživeti ali želi zmagati," je dejal Magyar.

Janša je ob tem ponovno poudaril pomen evropske obrambe in povečanja sredstev za oboroževanje, ki bi po njegovem mnenju moralo služiti predvsem odvračanju groženj.

Premierja Češke in Madžarske sta opozorila še na pomen prihodnjih volitev v evropskih državah, med drugim na Poljskem, v Franciji, Španiji in Italiji, pa tudi na evropske volitve leta 2029.

Države srednje Evrope bi morale okrepiti sodelovanje znotraj EU, sta se na Bledu strinjala predsednica Slovenije in predsednik Slovaške Nataša Pirc Musar in Peter Pellegrini. V predsedniškem panelu sta govorila o skupnih interesih držav regije in njihovem položaju v Evropski uniji.

Pellegrini je poudaril, da imajo srednjeevropske države zaradi lastne izkušnje s pridruževanjem EU pogosto zelo dobro razumevanje nekaterih težav, s katerimi se danes sooča unija. "Glede nekaterih zelo težkih problemov imamo včasih boljši recept za reševanje kot starejše članice," je prepričan.

Po njegovem bi morale nastopati bolj samozavestno. "Skupaj lahko na evropski ravni dosežemo več, ne da bi ustvarjali koalicije in povzročali težave, temveč da bi predstavili svoj pogled," je dejal. Med skupnimi interesi je izpostavil tudi prizadevanja za zagotovitev kohezijskih sredstev.

Pirc Musarjeva je menila, da lahko prav srednja Evropa starejšim članicam pokaže, kako se je mogoče hitro razvijati. "Nove članice iz srednje Evrope so dober primer, kaj je mogoče doseči v nekaj več kot 20 letih," je dejala.

Pellegrini se je zavzel za bolj pragmatičen pristop EU in manj ideologije, tudi pri zunanji politiki in zelenem prehodu. Po njegovem morajo manjše in odprte države poleg tradicionalnih zavezništev iskati nove gospodarske trge, pri čemer je izpostavil Kitajsko, Indijo in Latinsko Ameriko.

Podobno pragmatičen pristop zagovarja pri zelenem prehodu. Podnebne spremembe je treba reševati, vendar ne s programi, ki bi po njegovem uničevali gospodarstvo in delovna mesta. "Pragmatizem zame pomeni poiskati pravo ravnovesje. Zaščititi planet, okolje, a hkrati izkoristiti okolje in zaščititi delovna mesta ter kakovost življenja ljudi v Evropi," je povedal.

Pirc Musarjeva je bila pri tem bolj zadržana. Čeprav se je strinjala, da je pragmatizem včasih potreben pri zunanji politiki, meni, da pri podnebnih spremembah ne more biti izgovor za odlašanje. "Vem, da je boj proti podnebnim spremembam drag. Zelo je drag, a poiskati moramo skupne rešitve," pravi.

Predsednika sta se dotaknila tudi prihodnosti umetne inteligence. Pellegrini je poudaril pomen čim višje izobraženosti prebivalstva in opozoril pred pretirano regulacijo, Pirc Musar pa je kot področje, kjer je regulacija nujna, izpostavila uporabo umetne inteligence pri orožju.

Pirc Musarjeva je ob tem opozorila, da je EU gospodarsko še vedno ena najmočnejših svetovnih sil, politično pa nima primerljive teže. "EU je še vedno tretja največja gospodarska sila na svetu, a politično gledano smo pritlikavec," je ocenila.

Močno podporo širitvi Evropske unije, predvsem na Zahodni Balkan, so na Blejskem strateškem forumu izrazili tudi zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije in Madžarske ter evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica. Ob širitvi so govorili še o varnosti, povezljivosti in gospodarskem sodelovanju v srednji in jugovzhodni Evropi.

Slovenski zunanji minister Tone Kajzer je pozval k bolj pragmatičnemu pristopu in ocenil, da mora EU proces širitve poenostaviti in pospešiti. "Na Zahodnem Balkanu obstaja praznina, (...) in če kot EU ne bomo hitro ukrepali, če bomo s tem odlašali, bo to poslabšalo naš položaj," je opozoril.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je širitev označil za eno najučinkovitejših in najcenejših zunanjepolitičnih orodij EU, vendar morajo po njegovem tudi države kandidatke pokazati jasno željo po članstvu, sprejeti skupne vrednote in izvesti potrebne reforme.

Podobno meni minister Severne Makedonije Timčo Mucunski, ki je v širitvi videl priložnost, da EU ponovno okrepi svojo kredibilnost. Po njegovem proces ne sme biti voden predvsem skozi birokratsko logiko, temveč potrebuje politično voljo in strateško vizijo. Madžarska zunanja ministrica Anita Orban je zagotovila, da Budimpešta v celoti podpira napredek širitve na Zahodni Balkan.

Šuica je poudarila, da je širitev postala strateška in geopolitična nujnost, vendar mora biti za napredek izpolnjenih več pogojev, poleg tega pa je potrebno soglasje vseh 27 članic.

Razprava ni ostala zgolj pri širitvi. Ministri so izpostavili pomen prometne, energetske in digitalne povezanosti srednje in jugovzhodne Evrope, saj je po njihovem prav infrastruktura eden ključnih temeljev varnosti.

"Naša odpornost je le toliko močna, kolikor je močna naša infrastruktura, in menim, da je to ključni element razprave o varnosti," je dejal Mucunski.

Šuica je kot eno glavnih prednostnih področij Evropske komisije izpostavila konkurenčnost, vendar opozorila, da te ni mogoče zagotoviti brez varnosti in obrambe. Govorila je tudi o pomenu sodelovanja v Sredozemlju, ki po njenih besedah ni omejeno zgolj na evropske države, temveč vključuje tudi severno Afriko in Bližnji vzhod.

Ministri so se zavzeli za tesnejše gospodarske, energetske in prometne povezave od Jadranskega in Sredozemskega do Črnega morja ter od Zahodnega Balkana do srednje Evrope.

Pri varnostnih vprašanjih so kot glavno grožnjo izpostavili Rusijo ter podprli krepitev evroatlantskih povezav in Nata. Madžarska zunanja ministrica je ob tem poudarila, da Budimpešta ne želi prispevati k razkolu znotraj zavezništva, Grlić Radman pa je opozoril, da se Evropa ne bi smela oddaljevati od ZDA.

Tone Kajzer je ob odprtju 21. Blejskega strateškega foruma poudaril, da Evropska unija potrebuje spremembe, če želi biti kos današnjim varnostnim, gospodarskim in geopolitičnim izzivom. Po njegovih besedah pa morajo članice te spremembe oblikovati skupaj.

"27 nas je," je izpostavil in opozoril, da evropske prihodnosti ni mogoče graditi z izolacijo. Ob tem je kot ključno označil povezavo z ZDA, ki jo je opisal kot čezatlantsko hrbtenico in imperativ evropske varnosti.

Po njegovih besedah mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo, obenem pa ohraniti tesne odnose z ZDA. Za prihodnost evropskega gospodarstva in tehnologije pa bo pomembno tudi sodelovanje s partnerji zunaj Evrope, predvsem v Aziji in Latinski Ameriki.

Kajzer se je zavzel tudi za dialog z državami, ki ne delijo vseh evropskih vrednot glede človekovih pravic, svoboščin, vladavine prava in vloge države. Pri tem pa se Evropa svojim temeljnim vrednotam ne sme odpovedati, je poudaril. Cilj mora biti zmanjševanje tveganj in preprečevanje prevelike odvisnosti od posameznih držav.

Ena od tem, ki je pred začetkom foruma pritegnila največ pozornosti, je bila slovenska odločitev, da blokira skupno izjavo EU, s katero bi članice obsodile izraelske načrte za širitev naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.

Kajzer je ob prihodu na Bled komentiral tudi zahvalo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja slovenskemu premierju Janezu Janši zaradi slovenske blokade izjave. Blokade ne vidi "v slabšalnem smislu". "Če je izraelski predsednik nekaj povedal, poskušajmo razumeti. Oni imajo svoje pozicije, mi smo zavezani tem temeljnim vrednotam, na katerih je Slovenija utemeljena. V tem kontekstu sodelujemo," je dejal Kajzer.

Zahvalo je označil kot nekaj pozitivnega in dejal, da jo razume kot znak, da bi se lahko stvari na Bližnjem vzhodu začele premikati na bolje. Ob tem je poudaril kompleksnost razmer na Bližnjem vzhodu in izrazil željo po napredku.

Še prejšnji teden se je sicer zavzemal predvsem za "tiho diplomacijo", tokrat pa je dejal, da je dobro, da politiki svoje poglede tudi javno povedo.

Do dogajanja okoli Izraela pa se ni želela posebej opredeliti evropska komisarka za širitev Marta Kos. "Vsaka država vodi svojo zunanjo politiko. Slovenija vodi svojo zunanjo politiko in to politiko potem tudi zagovarja ali pa išče kompromise znotraj Evropske unije. Vsi v Bruslju so to seveda opazili," je povedala.

Kosova je ob robu foruma poudarila predvsem pomen dobrega sodelovanja med Evropsko komisijo in slovensko vlado. Sama si bo po njenih besedah prizadevala za dobre odnose z uradno Ljubljano, še posebej na področju širitve EU na Zahodni Balkan.

Za srečanje s premierjem Janšo in zunanjim ministrom Kajzerjem je njen kabinet sicer zaprosil, vendar sta se oba zaradi drugih obveznosti opravičila.

Komisarka za širitev je sicer ena od štirih evropskih komisarjev, ki sodelujejo na 21. Blejskega strateškem forumu, medtem ko vlada nanj za razliko od prejšnjih let ni vabila najvišjih predstavnikov EU. Kos se je v odgovoru na novinarsko vprašanje strinjala, da to "tudi pove svoje".

Komisarka je bila v preteklosti deležna ostrih kritik iz vrst SDS, tudi samega Janše, ki je dvomil o njeni verodostojnosti in njenem nadaljnjem delu v Evropski komisiji.

Kosova je na Bledu komentirala tudi odzive srbskih oblasti po smrti nekdanjega generala sil bosanskih Srbov Ratka Mladića. Poudarila je, da za poveličevanje vojnih zločincev ni prostora niti v EU niti v državah, ki si prizadevajo za članstvo.

"Poveličevanje vojnih zločincev je v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami in zanje ni prostora ne v Evropski uniji ne v državah, ki si to prizadevajo postati. Ratko Mladić je bil pravnomočno obsojen vojni zločinec, prestajal je dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici, zaradi hudodelstev proti človeštvu. In to bo osnova, na kateri bomo tudi presojali, kaj se bo v Srbiji zgodilo," je glede dogajanja v Srbiji po Mladićevi smrti povedala Kos.

Njene izjave prihajajo v času, ko se Srbija vse bolj oddaljuje od napredka na poti v EU. Kosova je povedala, da je Evropska komisija pred poletnim premorom predlagala odprtje sklopa poglavij, povezanih z gospodarsko konkurenčnostjo, saj Srbija tehnično izpolnjuje pogoje. Vendar so države članice ocenile, da Beograd kljub določenemu napredku še ni storil dovolj za naslednji korak.

Kosova bo Srbijo obiskala 9. septembra, Evropska komisija pa naj bi svoje novo širitveno poročilo objavila konec oktobra. V njem bo ponovno ocenila napredek države pri reformah, potrebnih za članstvo.

Pomen čezatlantskih odnosov je Slovenija poudarila tudi v pogovorih pred začetkom foruma. Kajzer se je srečal z ameriško podsekretarko za politične zadeve Allison Hooker, s katero sta govorila o nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja in strateškega partnerstva med državama.

"ZDA ostajajo ena najtesnejših prijateljic Slovenije, naša ključna zaveznica in strateška partnerica. Naše partnerstvo temelji na skupnih vrednotah, medsebojnem zaupanju in trdni zavezanosti čezatlantskemu sodelovanju. Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnjo krepitev naših dvostranskih odnosov," je po navedbah ministrstva poudaril Kajzer.

Pogovori so bili namenjeni tudi aktualnim varnostnim in zunanjepolitičnim izzivom, obrambnim zavezam, energetski varnosti in gospodarski odpornosti.

Hooker je sicer najvišja ameriška predstavnica, ki se je doslej udeležila Blejskega strateškega foruma. Njena prisotnost po oceni ameriškega veleposlaništva poudarja pomen čezatlantskega zavezništva in partnerstva med Slovenijo in ZDA.

Prvi dan foruma je bil tako namenjen tudi številnim bilateralnim srečanjem. Premier Janez Janša je ob robu prvega dne Blejskega strateškega foruma danes opravil več bilateralnih srečanj z visokimi tujimi predstavniki, s katerimi je izmenjal poglede na aktualne evropske in mednarodne izzive. Med drugimi se je srečal tudi z madžarskim premierjem Petrom Magyarom, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Janša se je na današnjih bilateralnih srečanjih ob robu BSF z več tujimi predstavniki pogovarjal tudi o krepitvi dvostranskega in večstranskega sodelovanja. Med drugimi se je srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, predsednikom češke vlade Andrej Babiš, slovaškim predsednikom Petrom Pellegrinijem ter podpredsednikom bolgarske vlade Atanasom Pekanovom.

V okviru srečanj z visokimi predstavniki mednarodnih organizacij je Janša opravil pogovor tudi z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom, načelnikom generalštaba nemških oboroženih sil generalom Carstenom Breuerjem ter slovenskim vojaškim predstavnikom v Vojaškem odboru Nata generalmajorjem Romanom Urbančem.

S slovaškim predsednikom Pellegrinijem in generalnim sekretarjem Sveta Evrope Bersetom se je ob robu foruma sestal tudi predsednik DZ Zoran Stevanović, so sporočili iz DZ.

V pogovoru s Pellegrinijem sta se sogovornika strinjala glede pomena krepitve bilateralnih odnosov in nadaljnjega poglabljanja gospodarskega sodelovanja, predvsem na področjih logistike in avtomobilske industrije. Ob tem sta izrazila pripravljenost za nadaljevanje rednega političnega dialoga, pri čemer sta se strinjala, da bi veljalo okrepiti tudi medparlamentarno sodelovanje.

Stevanović in Berset pa sta se v pogovoru strinjala o pomenu Sveta Evrope kot skupnega evropskega pravnega prostora, ki igra pomembno stabilizacijsko vlogo pri zagotavljanju demokratične varnosti. Izpostavila sta tudi pomembno vlogo parlamentarne diplomacije ter v tem oziru Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki omogoča neposredno vključevanje nacionalnih parlamentov v varovanje človekovih pravic, vladavine prava in demokracije v Evropi, so v sporočilu za javnost še zapisali v DZ.

Blejski strateški forum tudi letos združuje voditelje, oblikovalce politik, predstavnike gospodarstva, strokovnjake, inovatorje in mlade z vsega sveta. Osrednje razprave so namenjene prihodnosti Evropske unije, predvsem vprašanjem njene varnosti, konkurenčnosti in gospodarske odpornosti.

Pomemben del razprav je tudi nadaljevanje širitve EU, zlasti na Zahodni Balkan.