Ko so astronavti programa Apollo potovali proti Luni, so morali potrebo opravljati z različnimi pripomočki, kot so plastične vrečke, cevi in razkužila. Tak sistem je bil neprijeten, nehigienski in pogosto nezanesljiv, kar so astronavti odkrito kritizirali, poroča Scientific American. Uhajanje odpadkov v kabino in zapleteni postopki uporabe so močno vplivali na udobje posadke.
Zaradi teh slabih izkušenj je NASA postopoma razvijala boljše rešitve. Že v času raketoplanov Space Shuttle so uvedli vakuumske sisteme, ki so preprečevali lebdenje odpadkov, kasneje pa so jih še izboljšali na Mednarodni vesoljski postaji. Kljub napredku so tudi ti sistemi imeli omejitve: niso bili prilagojeni ženski anatomiji, niso omogočali hkratne uporabe za tekoče in trdne odpadke ter so nudili le simbolno zasebnost.
Najnovejši odgovor na te izzive je Univerzalni sistem za upravljanje odpadkov (UWMS), ki ga je NASA razvijala več kot desetletje skupaj z industrijskimi partnerji. Gre za lahko, modularno in tehnološko napredno stranišče, izdelano s 3D-tiskanjem iz titana. Sistem vključuje opore za stabilnost v breztežnosti, ločeno in hkratno obdelavo urina in blata, pripomočke, primerne za moške in ženske, ter prvič tudi trdna vrata, ki ustvarjajo vsaj občutek zasebnosti.
UWMS so najprej preizkusili na Mednarodni vesoljski postaji, zdaj pa je prilagojena različica nameščena tudi v kapsuli Orion za misijo Artemis 2, piše Scientific American. Inženirji in znanstveniki z zanimanjem pričakujejo povratne informacije astronavtov, saj bo njihov odziv ključen za nadaljnji razvoj sistemov, namenjenih prihodnjim poletom na Luno in celo na Mars.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.