Talibani so se na oblast v Afganistanu vrnili skoraj natanko dvajset let po padcu svojega režima zaradi mednarodnega posredovanja. Povod zanj so bili teroristični napadi na ZDA 11. septembra 2001, ki jih je sicer izvedla teroristična mreža Al Kaida pod vodstvom Osame bin Ladna, nakar so ZDA z veliko mednarodno podporo začele "vojno proti terorizmu".
Talibanski režim je po invaziji ZDA in zaveznikov, ki jo je odobril tudi Varnostni svet Združenih narodov, hitro razpadel. Njihovo vodstvo se je preselilo sprva v južni Afganistan in nato čez mejo v Pakistan, a predali se niso.
Mednarodna skupnost je v Afganistanu vzpostavila vlado zahodnega tipa s predsednikom Hamidom Karzajem na čelu. V državo je začela prihajati razvojna pomoč, pa tudi množica tujih vojakov, večinoma iz ZDA, ki naj bi skrbeli za varnost v državi in pomoč civilnim oblastem pri politični tranziciji. Na vrhuncu, leta 2011, je Afganistan gostil več kot 150.000 mednarodnih vojakov in prejemal skoraj sedem milijard dolarjev pomoči letno.
A miru v državi ni bilo. Talibani so vseskozi izvajali napade na tuje vojake, žrtve pa so bili tudi številni civilisti. Zaradi obsežne korupcije pa se je "izgubila" tudi velika večina mednarodne pomoči in Afganistan je še vedno ena najrevnejših držav na svetu.
Umik iz Afganistana je sicer leta 2013 začel načrtovati že tedanji predsednik ZDA Barack Obama, dokončal ga je njegov naslednik Donald Trump, ki je februarja 2020 s talibani sklenil dogovor o umiku v naslednjem letu, talibani pa so v zameno obljubili, da Afganistan ne bo več zatočišče za teroristične skupine in da bodo začeli pogajanja z afganistansko vlado.
Vendar do premirja v državi ni prišlo. Talibani so začeli osvajati okrožja, sprva manjša in bolj obrobna, nato tudi pomembnejša. Kljub temu se Trumpov naslednik Joe Biden ni odločil odložiti umika. Napovedal je dokončanje tega procesa do 20. obletnice terorističnih napadov v ZDA, z Američani pa so se začeli umikati tudi ostali zavezniki, tudi slovenski vojaki.
Prizori z letališča obkrožili svet
A talibani niso čakali, da bi tuji vojaki dokončali umik. Že avgusta so začela padati strateška mesta, po vsega desetih dneh ofenzive pa so 15. avgusta vstopili tudi v prestolnico Kabul in jo zavzeli brez boja.
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je pobegnil iz države, prihod talibanov pa je povzročil množično paniko in beg iz prestolnice. Na tisoče ljudi je preplavilo tamkajšnje letališče in se poskušalo vkrcati na katero od odhajajočih letal.
Hitrost talibanskega osvajanja ozemlja ter razpad afganistanske vojske in vlade sta presenetila tudi talibane same. Na papirju je bila afganistanska vojska z več kot 300.000 pripadniki in več milijard dolarjev vredno opremo krepko močnejša od islamistov.
Z zavzetjem Kabula so talibani de facto prevzeli tudi oblast v državi. Zgolj na skrajnem severovzhodu se jim je zoperstavljala manjša skupina upornikov.
Številne kršitve
V mesecih, ki so sledili, so se talibani skušali prikazati v spremenjeni luči, češ da so zavezani varovanju pravic žensk in manjšin, a so že kmalu pokazali, da so bile njihove obljube prazne.
Misija ZN v Afganistanu (Unama) v poročilu iz julija letos razkriva 217 primerov krutega, nečloveškega in ponižujočega kaznovanja ter 118 primerov pretirane uporabe sile proti civilistom. Dokumentirali so 160 primerov izvensodnih pobojev, 178 primerov samovoljnih aretacij in pridržanj ter 56 primerov mučenja in slabega ravnanja z nekdanjimi vladnimi uradniki. Zabeležili so tudi kršitve človekovih pravic 65 aktivistov in 173 novinarjev.
Od talibanskega prevzema oblasti pa do 20. junija letos so v napadih zabeležili 700 smrti in 1406 ranjenih med civilisti. Večinoma so bili sicer žrtve džihadistične skupine Islamska država (IS) v Afganistanu.
V večini provinc so dekletom prepovedali obiskovanje srednjih šol
Izobraževanje, ki je veljalo za eno redkih "zgodb o uspehu", zlasti med deklicami, je zdaj znova v zatonu. Svetovna banka je za lani poročala, da je bilo v šolo vpisanih 67 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic. V večini provinc so dekletom prepovedali obiskovanje srednjih šol.
"Odločitev z dne 23. marca, da se dekletom ne dovoli vrnitev v srednjo šolo, je bila šokantna in izredno razočarala. Ne le, da krši temeljno pravico deklet do izobraževanja, ampak jih izpostavlja tudi večji tesnobi ter večjemu tveganju izkoriščanja in zlorabe, vključno s trgovino z otroki ter zgodnjimi in prisilnimi porokami," je dejal UNICEF-ov predstavnik v Afganistanu, doktor Mohamed Ayoya.
Ženske so tudi sicer bolj ali manj izgubile pridobljene pravice. Zapustiti so morale vse vodilne položaje v državni upravi. Prepovedana so jim daljša potovanja, če jih ne spremlja moški sorodnik, njihovi obrazi pa morajo biti v javnosti spet zakriti.
Interes mednarodne skupnosti za Afganistan usiha
Številni Afganistanci so od prevzema oblasti skušali državo zapustiti, večinoma neuspešno. Evropske države, vključno s Slovenijo, so bile sprva pripravljene sprejeti le tiste, ki so sodelovali z njimi, in morda še njihove družinske člane, ne pa vseh, ki so bežali pred talibani. EU, ki nikakor ni bila pripravljena na ponovitev begunske krize, je afganistanske begunce prepustila soseščini.
Tudi afganistansko gospodarstvo je od prevzema oblasti nazadovalo, čeprav je bilo že pred tem ohromljeno zaradi hude suše, pandemije covida-19 ter bega ljudi in kapitala. Več kot 90 odstotkov Afganistancev se sedaj sooča z resno negotovostjo glede preskrbe s hrano, pri čemer mnogi izpuščajo obroke. Primanjkuje tudi zdravil in narašča število bolezni, povezanih s podhranjenostjo.
A interes mednarodne skupnosti za Afganistan in njegove prebivalce očitno usiha. To je pokazala tudi donatorska konferenca, ki so jo marca organizirali ZN; za nujno humanitarno pomoč Afganistanu so uspeli zbrati le 2,4 milijarde dolarjev od potrebne 4,4 milijarde.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.