Kako bi Iran odgovoril na napad ZDA?

Iran ima obsežen arzenal balističnih raket in brezpilotnih letalnikov, s katerimi lahko doseže ameriške sile in njihove zaveznike v regiji, vključno z Izraelom. Junija je Teheran že pokazal, da je sposoben prebiti tudi napredne zračne obrambe, ko je z množičnimi izstrelki povzročil občutno škodo Izraelu, poroča CNN. 

Po ocenah strokovnjakov, med njimi Farzina Nadimija iz Washington Institute, bi Iran v primeru zaznane "eksistencialne grožnje" lahko uporabil vsa razpoložljiva sredstva.

Iranski vojaški arzenal vključuje učinkovita sredstva, ki so se že izkazala v sodobnih konfliktih: samomorilski brezpilotni letalniki Shahed so pomembno zaznamovali vojno v Ukrajini, država pa razpolaga tudi z več kot dvajsetimi tipi balističnih raket različnih dosegov, ki lahko sežejo vse do južne Evrope. Ameriški sekretar Marco Rubio je v sredo opozoril, da je že več deset tisoč ameriških vojakov v regiji v dosegu iranskih raket in dronov.

Po informacijah CNN pomemben del iranske strategije ostajajo regionalni zavezniki. Skupine, kot so Kataeb Hezbollah, Harakat al-Nujaba in libanonski Hezbollah, so napovedale podporo Iranu, čeprav so njihove zmogljivosti zaradi izraelskih napadov in notranjih pritiskov omejene. Med najnevarnejšimi ostajajo jemenski Hutiji, ki so že večkrat napadli ladijski promet in cilje v regiji.

Najmočnejši iranski vzvod morda ni vojaški, temveč gospodarski. Iran nadzoruje območje ob Hormuški ožini, skozi katero potuje več kot petina svetovne nafte in velik del utekočinjenega zemeljskega plina. Zaprtje ali celo delna motnja prometa bi po ocenah energetskih strokovnjakov povzročila skok cen goriv, motnje v dobavnih verigah in tveganje globalne recesije.

Energetski analitik Umud Shokri z George Mason University opozarja, da bi bil tak scenarij izjemno nevaren za svetovno gospodarstvo. Kljub temu bi bil to za Iran skrajni ukrep, saj bi hudo prizadel tudi lastno trgovino in sosede v Perzijskem zalivu.

Iran se že desetletja pripravlja na pomorski spopad: gradi podzemne baze, hitre napadalne čolne, mine in brezpilotna sredstva. Nekdanji poveljnik ameriških sil Robert Harward meni, da je klasične grožnje mogoče hitro zajeziti, a asimetrične taktike ostajajo resna nevarnost.

Zgodovina kaže, da Teheran takšne pritiske zna uporabiti: od miniranja Perzijskega zaliva v 80. letih, ko je bila poškodovana ladja USS Samuel B. Roberts, do incidentov z naftnimi tankerji in motenj prometa, poroča CNN. 

Čeprav je Iran vojaško šibkejši od Združenih držav Amerike, ima širok nabor orodij za povračilne ukrepe. Od raketnih napadov in aktiviranja zaveznikov do pritiska na ključne pomorske poti, vsak od teh scenarijev bi imel posledice, ki bi segale daleč prek Bližnjega vzhoda. Kot opozarja Nadimi, bi se naslednji konflikt lahko začel ne v Teheranu, temveč na morju, z vplivom na celotno svetovno gospodarstvo.