Nunzio Galantino, ki ga je pred dvema letoma papež Frančišek pripeljal zaradi centralizacije premoženja Vatikana, pravi, da je utrujen od "senzacionalističnih" zgodb o bogastvu papeštva. "Ko ljudje rečejo, da večina nepremičnin v Rimu pripada katoliški cerkvi in Vatikanu, to preprosto ni res," je dejal škof, ki vodi upravo patrimonije apostolskega sedeža (APSA).
Stoletje naložb
Naložbe segajo v leto 1929, ko je bila država Vatikan ustanovljena kot neodvisno ozemlje v dogovoru z Italijo, ki je vključeval odškodnino za zemljišča, zasežena nekdanji papeški državi. Med premoženjem cerkve je bila tudi ogromna palača Quirinale, nekoč dom 30 papežev, danes pa rezidenca italijanskega predsednika. Denar se je nato papež Pij XI. odločil vložiti v nepremičnine, tudi v tujini, "da bi zagotovil svobodo in neodvisnost Cerkve," je povedal Galantino.
APSA že leta upravlja 737 nepremičnin v središču Pariza, okrog bulevarja Saint-Michel, Odeon ali Elizejskih poljan, ki obsega skoraj 56.000 kvadratnih metrov in so po ocenah vredni 595,5 milijona evrov. V Londonu ima 27 nepremičnin - med njimi na naslovih St James's Square, Kensington in ulica New Bond, ki obsegajo približno 4600 kvadratnih metrov in so vredne približno 108,5 milijona evrov. V Švici, zlasti v Ženevi in Lozani, ima Cerkev 140 posesti, ki zajemajo 16.000 kvadratnih metrov in so vredne več kot 91 milijonov evrov.
Neprecenljivo italijansko premoženje
V Rimu je Vatikan zgradil celotne stavbe, predvsem na dveh glavnih ulicah, ki peljejo na Trg svetega Petra, vključno s slavno ulico Via della Conciliazione. Danes APSA neposredno upravlja tudi z najemom 2400 stanovanj in 600 pisarn ter trgovin v Italiji, kar je leta 2019 prineslo 99 milijonov evrov prihodkov. Približno 15 odstotkov najemnih nepremičnin je na voljo na prostem trgu, 30 odstotkov po subvencioniranih stopnjah, zlasti osebju in upokojencem, preostanek pa zasedajo vatikanske institucije ali jih brezplačno posojajo šolam ali univerzam.
Eden od ciljev Galantina je izboljšati "uspešnost" premoženja Vatikana, pri čemer opozarja, da so nekatera stanovanja po letih uporabe prazna, druga pa dotrajana. Vztraja pa, da je Sveti sedež daleč od tega, da bi trgoval, saj je pred kratkim dodeljeval nepremičnino za papeževo dobrodelno delo, hkrati pa je tudi opozoril, da eno razkošnih stavb na enem izmed najbolj iskanih hribov v Rimu uporabljajo za usposabljanje duhovščine.
Galantino pravi, da je težko oceniti vrednost italijanskih posesti Vatikana, nenazadnje tudi zato, ker so stavbe, kot je bazilika svetega Petra, neprecenljive, verjetno pa se vrednost razteza do nekaj milijard evrov samo za nepremičnine na najemniškem trgu. Poleg tega obstaja na stotine stanovanj, ki jih upravlja ministrstvo z misijonarskimi dejavnostmi cerkve in prinašajo še tri do štiri milijarde evrov. APSA pa še vedno pripravlja popis svojih italijanskih gospodarstev, ki ga bo, kot upa Galantino, končal do pomladi.
Sumljivi posli
Papež Frančišek je pred kratkim pod nadzor APSA dal tudi londonske nepremičnine, ki jih je močni državni sekretariat - osrednja uprava Vatikana - pridobil v krožnih poslih prek italijanskih posrednikov. Med njimi je tudi 60 Sloane Avenue v osrčju londonske ekskluzivne četrti Chelsea, ki je bila od leta 2014 kupljena v dveh fazah. Italijanskega finančnika, ki je v tem poslu deloval kot vatikanski posrednik, so lani aretirali zaradi obtožb o korupciji, a je bil nato izpuščen. Prejšnje leto je vatikanska policija izvedla preiskave tudi v pisarnah državnega sekretariata, lani pa je bil nenadoma odpuščen tudi visoki uradnik, pristojen v času dogovora, kardinal Angelo Becciu.
Cerkev je bila v zadregi tudi po tem, ko je investicijski sklad s sedežem na Malti, ki upravlja še en njen londonski portfelj nepremičnin, ki obsega pet luksuznih stanovanj, izkupiček uporabil za naložbe v film o gasbeni zvezdi, homoseksualcu Eltonu Johnu, "Rocketman". Papež je dejal, da se želi čim prej umakniti iz teh naložb, da bi čim bolj zmanjšal tveganje za ugled Cerkve.
Premoženjski škandali sicer niso nič novega. Vatikanska sodišča so tako prejšnji mesec nekdanjega šefa Vatikanske banke IOR obsodila na devet let zapora zaradi poneverbe in pranja denarja v zvezi s koruptivnimi posli z nepremičninami.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.