Nevsakdanje odkritje: lobanja 'sorodnika' človeške vrste, stara dva milijona let

Obe vrsti, robustus in erectus, sta živeli približno istočasno, vendar je Paranthropus robustus prej izumrl. Raziskovalna skupina je najdbo opisala kot vznemirljivo. "Večina fosilnih najdb vsebuje le tu in tam morda kak zob, tako da je zelo redko, da naletimo na lobanjo. Zelo sem srečna," je za BBC dejala dr. Angeline Leece, raziskovalka z univerze La Trobe v Melbournu, ki je koščke lobanje našla leta 2018 na arheološkem najdišču Drimolan severno od Johannesburga. Lobanjo so odkrili le nekaj metrov stran od mesta, kjer so leta 2015 odkrili otroško lobanjo homo erectusa. 

Strokovnjaki so zadnjih nekaj let sestavljali in analizirali najdene kose lobanje, svoje rezultate pa so v torek objavili v znanstveni reviji Nature, Ecology and Evolution. Glede na dosedanje najdbe so v Južni Afriki hkrati živele tri vrste homininov (človeku podobnih bitij). Odkritje takšne lobanje predstavlja redek primer "mikroevolucije" znotraj človeškega rodu, je dejal raziskovalec Jesse Martin.

Paranthropus robustus je imel velike zobe in majhne možgane, za razliko od Homo erectusa, ki je imel majhne zobe, vendar velike možgane. Menijo, da je bila prehrana starodavnih vrst sestavljena predvsem iz trdih rastlin, kot so gomolji in lubje. "Sčasoma se je očitno Paranthropus robustus razvil do te mere, da je lahko zelo močno zagrizel in žvečil trdo hrano," je dejal Leece. Po mnenju strokovnjakov je možno, da se je zaradi podnebnih sprememb, kar je prineslo vedno bolj vlažnejše okolje, zmanjšala količina uporabne hrane. Homo erectus pa je verjetno jedel rastline in meso z manjšimi zobmi. Homo erectus pa je z manjšimi zobmi verjetno lahko jedel tako rastline kot tudi meso.

"Ti dve zelo različni vrsti predstavljata različne evolucijske smeri," meni Leeceva in dodaja, da čeprav je Homo erectus na koncu zmagal v evolucijski tekmi, je bilo ugotovljeno, da je bil pred dvema milijonoma let Paranthropus robustus na podeželju veliko bolj razširjen kot Homo erectus.