Odkritje največje najdbe rimskih kovancev na območju Nemčije ovito v skrivnost

Oliver Riedl, mož in oče iz Porenja, je tedaj na pomoč poklical strokovnjake. In to, kar so arheologi pozneje odkrili, je preseglo vsa pričakovanja: 934 rimskih srebrnih denarijev s skupno težo 3,1 kilograma, poroča Euronews.

Regionalna uprava Porenja (LVR) najdbo označuje za največjo zakladno najdbo kovancev iz časa vladavine cesarja Hadrijana na ozemlju današnje Nemčije. Domneva se, da na svetu obstajajo odkriti le štirje večji rimski zakladi iz tega obdobja. "To je največji zaklad kovancev iz tega obdobja, najden v Nemčiji, in peti največji na svetu," je navdušen Erich Claßen, arheolog in direktor LVR-LandesMuseuma. Večina kovancev sicer izvira iz časa flavijskih cesarjev (69–96 n. št.).

Najdišče leži južno od Kölna, na območju, ki je v času rimskega cesarstva igralo pomembno vlogo. Bližnja Colonia Claudia Ara Agrippinensium, današnji Köln, je bila takrat pomembno politično, vojaško in gospodarsko središče ob Renu.

Časovno obdobje, v katerega datirajo najdeni kovanci, je še posebej zanimivo. Najstarejši izvira iz leta 148 pr. n. št., iz časa rimske republike. 'Najnovejši' pa je bil kovan v letih 124/125 n. št. Med njima je tako več kot 270 let razlike. Ko je bil zaklad skrit (verjetno v drugi četrtini 2. stoletja), je bil najstarejši kovanec star že več kot 250 let, a so ga očitno še vedno uporabljali kot plačilno sredstvo. Najdba tako tudi kaže, kako dolgo so lahko starejši kovanci v rimskem denarnem sistemu ostali v obtoku.

Vrednost zaklada je težko pretvoriti v sodobni denar. Približno predstavo o tem ponuja plača rimskega legionarja, dokumentirana v pisnih virih. "Navaden vojak v legiji je v tistem času na leto prejel približno 300 denarijev, od česar so mu okoli polovico odtegnili za hrano in opremo," pojasnjuje Rahel Otte, raziskovalka v muzeju. Da bi privarčeval primerljiv znesek, bi moral šest let na stran dajati ves svoj razpoložljivi dohodek. Kdo točno je na koncu zbral to precejšnje bogastvo, tako ostaja nejasno. Možno je, da je oseba živela na enem od rimskih posesti v okolici, zaklad pa se je najverjetneje (glede na vrednost) prenašal iz roda v rod, meni Ottejeva.

Arheologi predvidevajo, da je lastnik zaklad zakopal zaradi varnosti. "O motivih lahko seveda le ugibamo, vendar je zelo verjetno, da je nekdo želel ta denar spraviti na varno. Bank, navsezadnje, takrat še ni bilo," pa pravi Claßen. Oseba, ki ga je skrila, je verjetno umrla, še preden je lahko komu povedala za skrivališče.

Način, kako so zaklad odkrili, medtem ponuja nekaj namigov. Del kovancev so v restavratorsko delavnico LVR-Landesmuseuma v Bonnu prinesli v eni sami kepi zemlje. Rentgenski posnetki so med drugim v njej razkrili drobce keramične posode in ostanke slame. Očitno je nekdo nekoč shranil kovance v posodo, obloženo s slamo.

Zdi se verjetno, da je bilo to bogastvo zbrano okoli leta 100 n. št., zakopano pa šele nekaj desetletij pozneje, v času vladavine cesarja Hadrijana, piše Euronews.

Hadrijan (76–138 n. št.) je Rimskemu cesarstvu vladal od leta 117 do svoje smrti v starosti 62 let. Velja za enega od tako imenovanih "petih dobrih cesarjev", vse svoje ambicije in prizadevanja pa je usmeril v varovanje in utrjevanje prostranega cesarstva. Tudi sam je prepotoval velik del svojega ozemlja, poskrbel za širitev cest, templjev in mest. Še posebej znan je postal po Hadrijanovem zidu v Britaniji, ki je služil varovanju rimske meje pred severnimi plemeni.

Njegova vladavina sicer ni bila povsem miroljubna. Obdobje med letoma 132 in 135 je v provinci Judeji – ki je obsegala dele današnjega Izraela in palestinskih ozemelj – zaznamovala vstaja proti rimski oblasti. Judovski uporniki pod vodstvom Simona Bar Kohbe so se borili proti Rimljanom, Rim pa je upor brutalno zadušil.

V muzeju sicer še poudarjajo, da je najdba posebna tudi zaradi odličnega sodelovanja med najditeljem in pristojnimi institucijami, ki so jo lahko v celoti dokumentirale. "Gospod Riedl je ravnal resnično zgledno. Zahvaljujoč temu smo zaklad lahko profesionalno in v celoti odkrili," pravi direktor LVR-LandesMuseuma Claßen.

Kdor želi v Severnem Porenju-Vestfaliji iskati z detektorjem kovin, sicer potrebuje dovoljenje urada za varstvo kulturne dediščine, pa tudi lastnika zemljišča. Poleg tega je treba opraviti posebno strokovno usposabljanje, ki ga organizirajo specializirane državne institucije, denimo muzeji. "Uporaba detektorjev kovin je lahko izjemna podpora znanosti, če se vsi držijo pravil. Žal pa se pogosto srečujemo tudi z nezakonitimi izkopavanji. Zato smo zelo veseli tako pozitivnega primera," pravi predsednik Zahodno- in južnonemškega združenja arheologov Simon Matzerath.

Srebrniki, ki jih je našel Riedl, v skladu s predpisi Zakona o varstvu spomenikov Severnega Porenja-Vestfalije zdaj pripadajo zvezni deželi, najditelju pa so izplačali nagrado.

Del najdenih kovancev so javnosti prvič predstavili septembra letos v Bonnu. Predvidoma od marca 2027 bo zaklad na ogled v okviru stalne arheološke razstave v LVR-LandesMuseumu.