Dodik odločitve sodišča ne sprejema, s prstom pokazal tudi na Marto Kos

Pritožbeni senat Sodišča Bosne in Hercegovine je danes potrdil obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Obsojen je na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki. To pomeni, da bo v skladu z odločitvijo sodišča moral prenehati opravljati predsedniške dolžnosti.

Odločitev je s tem pravnomočna, kar pomeni, da pritožba ni več mogoča. Dodikov odvetnik Goran Bubić je pojasnil, da bo vložil zahtevo za zadržanje izvajanja sodbe do odločitve ustavnega sodišča.

Na obsodbo se je odzval tudi Dodik, ki jo je označil za "udar na Republiko Srbsko" in dodal, da te odločitve ne sprejema. Kot "avtorja te odločitve" je neposredno obtožil šefa delegacije Evropske unije v BiH Luigija Soreco ter kot sokrivko obtožil tudi Marto Kos, komisarko za širitev EU. 

Dodik je ob tem dejal, da po daytonskem sporazumu, ki je oblikoval povojno BiH, ne obstaja niti tožilstvo niti sodišče BiH. Po njegovem prepričanju gre pri zadnji sodbi za "popolnoma politično odločitev".

Dejal je, da se bo za pomoč obrnil k Srbiji in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ter da bo pisal ameriški vladi. Ob tem je največjo krivdo za aktualno politično krizo pripisal Evropski uniji in "muslimanskim strankam", ki da so v sodelovanju z "muslimanskimi sodniki" – kot Dodik vztrajno zastarelo in žaljivo označuje Bošnjake – privedli do tega.

Dodik je obsodbo označil za poskus uničenja Republike Srbske. Ob tem je sonarodnjake pozval, naj ostanejo mirni in ga podprejo. "Tukaj se ne bo sprožila nobena puška, največja moč pa je v zbiranju," je sklenil. 

Da gre za politični postopek, je menila tudi članica predsedstva BiH in Dodikova politična zaveznica Željka Cvijanović.

Kot je Dodik zatrdil na tiskovni konferenci v Banjaluki, kljub sodbi ostaja kot predsednik na čelu entitete. Po volilni zakonodaji BiH bi morali namreč zdaj izvesti predčasne volitve za predsednika RS. 

"Volitve se ne bodo odvile, dokler sem predsednik in dokler sem v političnem življenju. Pozivam svoje sodelavce, naj zavrnejo vsako možnost predčasnih volitev za predsednika RS. Pozivam policijo, naj se angažira, da ne bo organizirano niti eno volišče. Lahko glasujejo zunaj RS. Pozivam ljudi, naj stojijo za to odločitvijo. Svoje delo bom opravljal še naprej, dokler ne prejmem odločitve Narodne skupščine RS in jasnega načrta, kako bomo šli naprej in kako daleč bomo šli. Mislim, da bi morala RS odgovoriti," je dejal.

Dodal je še, da je to morda eden od njegovih zadnjih političnih govorov in da se "nad RS preži velika nevarnost". 

Poleg Dodika je bil obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki je sporna zakona objavil v uradnem listu entitete. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja. Lukić je bil obtožb oproščen že v prvostopenjski sodbi.

Dodik je v preteklih mesecih zaostroval napetosti v državi, saj so njemu zveste oblasti v Republiki Srbski sprejele še več ustavno spornih zakonov. Tožilstvo BiH je nato uvedlo preiskavo proti njemu, predsedniku narodne skupščine Republike Srbske Nenadu Stevandiću in predsedniku vlade entitete Radovanu Viškoviću zaradi suma napada na ustavni red.

Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za pridržanje. Dodik je sicer kljub temu potoval po BiH kot tudi v tujino, v začetku julija pa se je vendarle zglasil na sodišču, ki je nato preklicalo tiralico. Enako sta za njim ravnala še Stevandić in Višković.

Nacionalistični voditelj je večkrat odkrito zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske. Ob pritiskih iz Sarajeva in zahodnih prestolnic nanj se za podporo zanaša na Beograd in Moskvo.