'Odpadniške' države, ki niso obsodile Putinovega podpisa

Da Sirija podpira Putinovo odločitev, je denimo sporočil zunanji minister Faisal Mekdad. "Kar Zahod počne Rusiji, je podobno temu, kar je počel Siriji med teroristično vojno," se je poistovetil. "Sirija potrjuje, da je pripravljena vzpostaviti odnose z republikama Lugansk in Doneck ter jih krepiti v skladu s skupnimi interesi," njegovo izjavo povzema tiskovna agencija Reuters.

Zahod je posegel tudi v konflikt v Jemnu. ZDA odločno podpirajo koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije, hutijevski uporniki pa nadzirajo Sano in druga pomembna mesta na severozahodu države. "Podpiramo rusko priznanje neodvisnosti republik Doneck in Lugansk," je tvitnil njihov politični poveljnik Mohamed Ali Al Huti.

Jasen je bil tudi predsednik Nikaragve Daniel Ortega: "Prepričan sem, da če bi prišlo do referenduma, kot je bil izveden na Krimu, da bi prebivalci izglasovali priključitev svojih regij k Rusiji. Gre za rusko prebivalstvo, ki ni predmet narekov Nata, EU in ZDA."

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je Putinu "ponovno zagotovil vso podporo" pri "branjenju miru v Rusiji". 

Belorusko zunanje ministrstvo je sicer zavrnilo pozive k uradnem priznanju, je pa podprlo odločitev Rusije. "V danih razmerah spoštujemo in razumemo odločitev ruske strani. Belorusija vselej aktivno in konsistentno zagovarjala mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Diplomatske metode še vedno smatramo kot prioritetne in k temu smo pripravljeni prispevati na vse možne načine," povzema ruska agencija Ura.  

Po ostri obsodbi odločitve Rusije o priznanju separatističnih regij pa so ZDA, EU, Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Japonska in še številne druge države proti Moskvi uvedle sankcije. 

 Kako država pride do priznanja?

Priznanje nove države je v mednarodnem pravu sicer enostransko politično dejanje z notranjimi in mednarodnimi pravnimi posledicami, pri čemer prva država priznava status druge države. Države se lahko prizna bodisi de facto ali de jure. "Priznanje se lahko izvede v obliki izjave/dokumenta o priznanju ali pa v obliki dejanja priznanja, kot je na primer sklenitev določene pogodbe, izrek čestitke ob praznovanju neodvisnosti ipd. Ni pa nujno, da država sploh izrazi formalno priznavanje obstoja neke države. Tudi glasovanje države v Združenih narodih v korist članstva druge države se lahko na primer smatra za implicitno priznanje te države," je navedeno v gradivu, objavljenem na spletnih straneh Državnega zbora RS.  

Velika večina držav EU v svojem pravnem redu sicer nima posebnega predpisa, ki bi urejal priznanje novih držav. Posebnega pravnega akta ni niti v Sloveniji, v praksi pa predlog priznanja obravnava vlada, ta predlog nato predloži državnemu zboru v odločanje in sprejem.  

Slovenija je svojo neodvisnost razglasila 25. junija 1991. Takoj naslednji dan jo je priznala Hrvaška, nato pa je sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna. Po umirjanju konflikta je 30. julija Slovenijo priznala Litva in kmalu zatem še Gruzija, Baltske države ter Ukrajina, ki so v tistem času prav tako razglašale svojo neodvisnost od Sovjetske zveze. Prva zahodna država, ki nas je priznala, je bila konec decembra Islandija, ko pa je 15. januarja v veljavo stopila še odločitev Nemčije, se je iz Evrope usul pravi plaz priznanj. ZDA pa so Slovenijo priznale aprila, dva meseca za Rusijo.