Trump: Iran lahko ZDA kadarkoli pokliče

Iranska delegacija na čelu z zunanjim ministrom Abasom Aragčijem je zapustila pakistansko prestolnico Islamabad po tem, ko se je ves dan mudila na sestankih, poroča Al Jazeera.

Delegacija je pred odhodom pakistanskim voditeljem izročila uradni seznam zahtev za končanje ameriško-izraelske vojne. Tako je zdaj jasno, da drugega kroga neposrednih mirovnih pogovorov med ZDA in Iranom v Pakistanu ta konec tedna ne bo.

Po poročanju ameriške televizije CBS sicer predstavniki Pakistana pričakujejo, da se bo Aragči v nedeljo ali ponedeljek vrnil v Islamabad.

Bela hiša je davi sporočila, da se bo njihova delegacija – s Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem na čelu – danes odpravila v Islamabad, čeprav je Teheran sporočil, da srečanje z ZDA ni načrtovano.

Ameriški mediji trenutno poročajo, da je ameriški predsednik Donald Trump odpovedal načrtovano potovanje odposlancev v Pakistan na mirovna pogajanja z Iranom. Trump je za Fox News komentiral, da se mu ne zdi smiselno, da bi ameriška delegacija opravila 18-urni polet v Pakistan, saj imajo ZDA po njegovih besedah v odnosih z Iranom "v rokah vse karte". Poudaril je, da lahko Iranci ZDA kadarkoli pokličejo, in dodal, da ne vidi potrebe po dolgih diplomatskih potovanjih, ki po njegovem mnenju vodijo le v prazne pogovore.

Na vprašanje ameriškega medija Axios, če to pomeni, da se vojna proti islamski republiki nadaljuje, je predsednik odvrnil, da ne. "Ne. To ne pomeni tega. O tem še nismo razmišljali," je zatrdil, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V pakistansko prestolnico je Aragči z majhno ekipo visokih uradnikov prispel že v petek zvečer. Danes se je tam srečal s poveljnikom pakistanske vojske Asimom Munirjem ter premierjem Šehbazom Šarifom, s katerima je govoril o aktualnih razmerah v vojni z ZDA in Izraelom.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ismail Bagej je še pred srečanji sporočil, da "ni načrtovano nobeno srečanje med Iranom in ZDA" in da bo Teheranova "opažanja posredoval Pakistan". Kot pravijo, se bodo med obiskom osredotočili na regionalno varnost in dvostranske odnose z Islamabadom, poroča Al Jazeera.

Po pogovorih v Islamabadu je Aragči pohvalil pakistanska prizadevanja za posredovanje med Iranom in ZDA. V objavi na Telegramu je zapisal, da se je z načelnikom pakistanske vojske Munirjem pogovarjal o "najnovejšem dogajanju v zvezi s prekinitvijo ognja" med ZDA in Iranom. Pohvalil je tudi "pakistansko vlado, zlasti feldmaršala Asima Munirja, za vzpostavitev prekinitve ognja in konec vojne". Stališča Teherana glede končanja vojne je po lastnih besedah predstavil tudi Munirju, navaja britanski BBC.

Po opravljenih srečanjih bo Aragči iz pakistanske prestolnice odpotoval še v Oman in Rusijo. "Namen mojih obiskov je tesno sodelovanje z našimi partnerji pri dvostranskih zadevah in posvetovanje o regionalnih dogodkih," je ob najavi obiskov zapisal na družbenem omrežju X. "Naši sosedje so naša prednostna naloga," je dodal.

Tudi vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ibrahim Azizi je v petek izjavil, da Aragčijev obisk v Islamabadu ni povezan z jedrskimi pogajanji, temveč izključno z dvostranskimi odnosi med državama, navaja britanski BBC.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je dejal, da ima Iran še vedno "odprto okno", da sklene dogovor in opusti prizadevanja za jedrsko orožje na "smiseln in preverljiv način".

Pogajanja med ZDA in Iranom so sicer zastala. Že več dni namreč vlada negotovost glede tega, ali se bo Teheran sploh vrnil za pogajalsko mizo. Iran je v zadnjih dneh večkrat ponovil, da se ne bo pogajal pod pritiskom in dokler ne bo odpravljena ameriška blokada.

Ameriški predsednik Trump pa je v petek dejal, da bo Iran ZDA dal ponudbo, a da podrobnosti še ne pozna. Še pred tem pa je Trump namignil, da negotovost glede iranskega vodstva otežuje pogovore.

Po maratonskem prvem krogu pogajanj z ZDA 11. aprila je Iran doslej zavračal pošiljanje delegacije v Islamabad na drugi krog pogajanj. Na iranskem obrambnem ministrstvu so danes zatrdili, da ZDA iščejo izhod iz vojne, ne da bi pri tem izgubile ugled. "Naša vojaška moč je danes prevladujoča sila, sovražnik pa išče rešitev, ki bi mu ohranila ugled, da bi se rešil iz vojnega brezna, v katerem je obtičal," je po poročanju iranske tiskovne agencije ISNA dejal predstavnik ministrstva.

Medtem je ameriška vojska sporočila, da ima na Bližnjem vzhodu zdaj tri letalonosilke, kar je prvič od invazije na Irak leta 2003.

V izjavi, ki so jo objavili številni iranski državni mediji, je iransko centralno vojaško poveljstvo danes opozorilo, da se bodo ZDA "soočile z odzivom močnih iranskih oboroženih sil", če bodo nadaljevale z "blokado, razbojništvom in piratstvom". S tem mislijo na ameriško blokado iranskih pristanišč.

"Pripravljeni in odločni smo, hkrati pa spremljamo vedenje in gibanje sovražnikov," so dodali v iranskem vojaškem poveljstvu.

Pakistansko zunanje ministrstvo je na družbenih omrežjih sporočilo, da je pakistanski namestnik premierja in zunanji minister Ishak Dar poudaril, da "Pakistan spodbuja pogovore med Iranom in ZDA za doseganje miru in stabilnosti v regiji in drugod".

Dar je dodal, da bo Pakistan "nadaljeval s svojimi prizadevanji" za to. Medije pa je pozval, naj se "vzdržijo špekulativnega poročanja in se osredotočijo le na uradne izjave".

Iranska tiskovna agencija Mehr pa poroča, da je v soboto zjutraj teheransko mednarodno letališče Imam Homeini ponovno vzpostavilo nekatere mednarodne lete. Prvi leti so bili na destinacije Muškat, Istanbul in Medina.

Že pred tem se je ta teden znova odprlo letališče Mašhad na severovzhodu države.

Nemška mornarica v Sredozemlje pošilja minolovca, ki naj bi se pripravljal na morebitno napotitev v Hormuško ožino, je sporočil nemški obrambni minister Boris Pistorius.

Plovilo bo odposlano skupaj s poveljniško in oskrbovalno ladjo, je povedal za nemški časopis Rheinische Post. Podrobnosti o tem, kdaj naj bi se napotili v Hormuško ožino, pa ni razkril.

Pojasnil pa je, da je predpogoj za kakršnokoli napotitev trajna prekinitev ognja med ZDA in Iranom, kar je tudi pravni okvir za operacijo v skladu z mednarodnim pravom in mandatom nemškega Bundestaga, piše dpa.

Trump je večkrat ostro kritiziral zaveznice, članice Nata, ker se ne želijo pridružiti ameriško-izraelskim napadom na Iran.

Tudi Turčija bi se lahko po doseženem mirovnem sporazumu med ZDA in Iranom pridružila operacijam odstranjevanja min v Hormuški ožini. Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da bo vsa razminiranja izvajala tehnična ekipa iz različnih držav in da Turčija s sodelovanjem "ne bi imela težav".

Dodal je, da bi se vprašanja o iranskem jedrskem programu lahko rešila v naslednjem krogu pogovorov v Pakistanu, poroča Al Jazeera.

Tudi italijanska mornarica namerava po koncu ameriško-izraelske vojne proti Iranu tja napotiti štiri ladje, od tega dve za razminiranje, je v sredo napovedal načelnik generalštaba italijanske mornarice, admiral Giuseppe Berutti Bergotto.

Misija naj bi potekala v okviru širše koalicije, v njej naj bi sodelovale še Francija, Združeno kraljestvo ter skupne enote Nizozemske in Belgije, je v sredo poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

V Libanonu se kljub prekinitvi ognja nadaljuje obstreljevanje med izraelskimi silami in proiranskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Izraelska vojska (IDF) je sporočila, da so ponoči napadli tri različna območja na jugu Libanona, pri čemer trdijo, da so bili cilji raketni izstreljevalniki.

Napade so izvedli na območju naselij Deir El Zahrani, Reman in Al Samija, poroča Al Jazeera. Po navedbah IDF so raketometi predstavljali neposredno grožnjo izraelskim vojakom in civilistom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po poročanju libanonske tiskovne agencije NNA izraelska vojska trenutno izvaja napade na več krajev na jugu Libanona. Iz mesta Khiam poročajo o bombardiranju, navaja katarska televizija Al Jazeera. Medtem je Hezbolah poročal o novih napadih na izraelske položaje.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je pozneje sporočilo, da so današnji izraelski napadi na jugu države zahtevali štiri življenja. "Dva izraelska napada na tovornjak in motorno kolo v mestu Yohmor al-Shaqeef v okrožju Nabatieh sta zahtevala življenja štirih ljudi," je navedlo v izjavi.

Izraelska vojska je ob tem za prebivalce Libanona izdala opozorilo, naj se ne približujejo določenemu območju na jugu države, kjer njene sile kljub podaljšanemu premirju, ki ga je v četrtek naznanil predsednik ZDA Donald Trump, ohranjajo položaje.

Benjamin Netanjahu je po poročanju Al Jazeere ukazal izraelski vojski, naj silovito napade položaje Hezbollaha v Libanonu, kljub uradno veljavnemu premirju med državama.