Odprli arhive komunistične tajne policije: 'Bilo me je strah, zato sem podpisala'

Madžarski premier Peter Magyar je z objavo doslej tajnih dokumentov iz obdobja komunizma želel simbolično začeti novo poglavje v zgodovini države. Po 16 letih vladavine Viktorja Orbána, ki ga je Magyar premagal na aprilskih volitvah, naj bi razkritje arhivov pomenilo korak k večji preglednosti in soočenju z odgovornostjo za pretekla dejanja.

Toda projekt, ki naj bi prispeval k narodni spravi, se je hitro zapletel. Kot poroča Bloomberg, se je morala vlada soočiti z napačnimi podatki, manjkajočimi dokumenti in javnim obračunavanjem z ljudmi, katerih imena so se pojavila na seznamih.

Približno 160 oseb so namreč pomotoma označili za sodelavce komunističnih oblasti, čeprav so bili v resnici tarče nadzora zaradi nasprotovanja režimu. Med njimi je tudi opozicijski politik.

Premier se je zaradi zapletov opravičil v parlamentu, vodja arhiva državne varnosti pa je ponudil odstop.

"To ni bila ravno katarza, na katero smo upali," je dogajanje komentirala madžarska sociologinja Andrea Szabó, ki preučuje politično vedenje. Po njenih besedah so tehnične težave pustile grenak priokus.

Osrednja težava objavljenih dokumentov je, da ne povedo celotne zgodbe. V spletni podatkovni zbirki so objavili tako imenovane kartone 6, dokumente, s katerimi je komunistična tajna policija evidentirala ljudi, ki jih je poskušala pridobiti za sodelovanje.

Toda kartoni ne razkrivajo, ali je posameznik sodelovanje dejansko sprejel, ali je kdaj napisal poročilo in ali je s svojim ravnanjem komu škodoval.

Nekateri so bili namreč sami žrtve režima. Tajna policija jih je izsiljevala, jim grozila z izgubo zaposlitve, izključitvijo iz šole ali posledicami za njihove družinske člane.

Zgodovinar János Rainer opozarja, da ima lahko človek, ki ni napisal niti enega poročila, povsem enak karton kot nekdo, ki je več desetletij sistematično ovajal druge. "To ni seznam storilcev. Ni tako preprosto," je poudaril.

Kljub temu so se po objavi dokumentov na družbenih omrežjih začele širiti fotografije porumenelih kartonov, pogosto skupaj z obtožbami na račun ljudi, katerih imena so bila navedena.

Nekateri so se branili, da gre za druge osebe z enakim imenom, drugi so zatrjevali, da niso nikoli napisali poročila ali nikomur povzročili škode.

Med objavljenimi imeni je tudi madžarska biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 2023 prejela Nobelovo nagrado za medicino za raziskave, ključne za razvoj cepiv proti covidu-19 na osnovi tehnologije mRNK.

Karikó je bila z očitki o domnevnem sodelovanju s komunistično tajno policijo soočena že pred leti.

Leta 2021 je za madžarski portal Telex pojasnila, da so ji konec sedemdesetih let grozili, da ne bo mogla nadaljevati raziskovalnega dela, če ne bo podpisala dokumenta o sodelovanju.

Grožnje je jemala resno. Njen oče namreč več let ni mogel dobiti zaposlitve, ker je sodeloval v protisovjetski vstaji leta 1956. "Vedela sem, kako sistem deluje. Bilo me je strah, zato sem podpisala dokument o sodelovanju," je povedala.

Ob tem je zatrdila, da v naslednjih letih ni nikoli napisala poročila in nikomur škodovala.

Na seznamih so se pojavila tudi imena drugih znanih Madžarov, med njimi nekdanjega nogometnega reprezentanta Józsefa Bozsika, člana legendarne reprezentance Ferenca Puskása, ter priljubljenega televizijskega voditelja. Oba sta že pokojna.

Med navedenimi osebami sta tudi sedanji ustavni sodnik in nekdanji guverner centralne banke, ki danes svetuje aktualnemu guvernerju Mihályju Vargi. Vodstvi obeh ustanov sta napovedali preverjanje informacij.

Objava arhivov je odprla še eno vprašanje: koliko dokumentov sploh še obstaja? Zgodovinarji ocenjujejo, da sta bili približno dve tretjini gradiva nekdanje tajne policije odstranjeni ali uničeni. V arhivih je tako ostalo nekaj več kot 50.000 imen.

Med manjkajočimi dokumenti so tudi tisti, povezani z nekdanjim socialističnim premierjem Péterjem Medgyessyjem. Njegovo domnevno sodelovanje s komunističnimi obveščevalnimi službami je prišlo v javnost kmalu po tem, ko je leta 2002 na volitvah premagal Orbána. Razkritje je prispevalo k politični krizi, ki je nazadnje pripeljala do njegovega odhoda s položaja sredi mandata. Toda Medgyessyjevega imena v zdaj objavljeni spletni zbirki ni.

Po oceni zgodovinarjev je prav nepopolnost arhivov eden od razlogov, zakaj so se madžarske vlade po demokratičnih spremembah leta 1990 tako dolgo izogibale njihovemu popolnemu odprtju.

Omejen dostop do dokumentov je obenem omogočal, da so posamezniki z informacijami iz arhivov te uporabljali za politično obračunavanje.

Kljub zapletom je objava dokumentov sprožila izjemno zanimanje javnosti. V enem tednu se je na arhiv obrnilo več kot 10.000 ljudi, ki so želeli izvedeti več o osebah, navedenih v dokumentih. To je približno toliko zahtevkov, kot jih je arhiv prejel v prejšnjih štirih letih skupaj.

Naslednji korak je predviden februarja, ob dnevu spomina na žrtve komunizma, ko nameravajo objaviti še tako imenovane dosjeje B.

Ti bodo vsebovali podrobnejše podatke o okoliščinah novačenja sodelavcev, tudi o pritiskih in grožnjah, ki so jih uporabljale komunistične oblasti.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je v štirih desetletjih delovanja komunističnih tajnih služb na Madžarskem kot informatorji v določenem obdobju delovalo več kot 100.000 ljudi.