Bornej je vlado v Parizu vodila manj kot dve leti, njen odstop pa je v skladu z Macronovimi načrti o prestrukturiranju vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Macron se ji je zahvalil za "njeno delo v službi naroda, ki je bilo zgledno vsak dan".
Borne, ki je vladala brez parlamentarne večine, se je med mandatom že soočala z velikimi pritiski v času sprejemanja nepriljubljene pokojninske reforme, kar so spremljali obsežni protivladni protesti. V zadnjem obdobju pa je za razkol v Macronovi stranki Preporod poskrbel predlog zakona o priseljevanju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Parlament je predlog, ki zaostruje pogoje priseljevanja, po več tednih razprave sprejel konec decembra. Spremembe, ki so jim ostro nasprotovali na levici, so bile sprejete z veliko večino glasov poslancev vladajoče stranke Preporod in konservativcev. Podprla jih je tudi skrajna desnica, a njeni glasovi niso bili odločilni. "To je ščit, ki smo ga potrebovali," je Macron tedaj dejal o zakonu, ki je povzročil globok razkol tudi v njegovi stranki. Minister za zdravstvo Aurelien Rousseau je zaradi sprejetja zakona odstopil.
Do zamenjave predsednice vlade prihaja ravno v letu, ki so ga zaznamovale številne politične krize, ki so jih sprožile sporne reforme pokojninskega sistema in zakoni o priseljevanju.
Kot možna kandidata za zamenjavo premierke se omenjata 34-letni minister za izobraževanje Gabriel Attal in 37-letni minister za obrambo Sebastien Lecornu. Po poročanju France24 bi lahko bil naslednik tudi finančni minister Bruno Le Maire ali nekdanji kmetijski minister Julien Denormandie. Zamenjava predsednika vlade sicer ne pomeni tudi spremembe politične usmeritve.
Priljubljenost Macrona in nove vlade bo kmalu na preizkušnji, ko se bo stranka Preporod junija na evropskih volitvah znova spopadla s skrajno desnim Nacionalnim zborom.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.