'Nadzor na notranjih mejah mora ostati izreden in strogo časovno omejen ukrep'

"Stališče komisije je jasno. Ponovna uvedba nadzora mora ostati izredna, strogo časovno omejena in skrajni možni ukrep, če obstaja resna grožnja javni politiki ali notranji varnosti," je sporočila tiskovna predstavnica komisije Anitta Hipper.

Dodala je, da je Italija komisijo o podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo obvestila v sredo. Rim v obvestilu o podaljšanju do 19. decembra letos, ki je že objavljeno na spletni strani komisije, kot razloge navaja tveganje za teroristične aktivnosti, povezane z nemiri na Bližnjem vzhodu, in možno tveganje za infiltracijo teroristov v migrantske tokove. Med razlogi sta še tveganje nasilja v povezavi z vojno v Ukrajini in italijansko predsedovanje skupini G7.

Podobne razloge je v sredo ob napovedi podaljšanja nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko do 21. decembra navedel slovenski notranji minister Boštjan Poklukar. Obvestila Slovenije, ki je nadzor tako kot Italija znova uvedla oktobra lani, še ni na spletni strani Evropske komisije.

"Izzivi, ki jih navajata članici, potrebujejo skupen odgovor. Zato komisija spodbuja tesen dialog z zadevnimi državami članicami, pri čemer je bil doslej dosežen dober napredek," je povedala Hipperjeva.

Pojasnila je, da je izvajanje nadzora ciljno usmerjeno, da temelji na tveganjih, poleg tega pa si oblasti prizadevajo za čim manjši vpliv na čezmejni promet.

Komisija bo preučila obvestili o podaljšanju nadzora in bo še naprej spodbujala tesno sodelovanje med državami, ki jih nadzor zadeva, da bi preverjanje na meji ostalo sorazmerno in skrajni možni ukrep, je poudarila tiskovna predstavnica.

Ob tem je spomnila na prenovljen zakonik o schengenskih mejah, ki naj bi ga Svet EU dokončno sprejel v petek. Članice si bodo v skladu s prenovljenimi pravili prizadevale za uvedbo novih ukrepov, da bi odpravili dolgotrajen nadzor na notranjih mejah, je dejala.

Tega med drugim na meji s Slovenijo že vse od vrhunca begunske krize leta 2015 izvaja tudi Avstrija.