Odzivi na mirovni dogovor za Gazo: 'Treba je zagotoviti trajno premirje'

"Vse talce je treba izpustiti na dostojen način. Treba je zagotoviti trajno premirje. Spopadi se morajo končati enkrat za vselej," je generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres sporočil v izjavi. Kot je dodal, je treba tudi zagotoviti takojšen neoviran vstop humanitarne pomoči v opustošeno palestinsko enklavo.

Podobno je pozvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da morata obe strani spoštovati pogoje dogovora. "Gre za priložnost ustvariti kredibilno politično pot proti trajnemu miru in varnosti. Pot, ki temelji na rešitvi dveh držav," je zapisala na družbenem omrežju X. EU je po njenih besedah pripravljena pomagati tako pri dostavi pomoči v Gazi kot pri njeni obnovi.

Pomen nadaljevanja poti proti rešitvi dveh držav je poudaril tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je hkrati pozdravil diplomatska prizadevanja ZDA, Egipta, Katarja in Turčije.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas je dogovor označila za pomemben preboj, velik diplomatski dosežek in resnično možnost za končanje vojne ter izpustitev vseh talcev. EU bo po svojih močeh podprla uresničevanje dogovorjenega, je zatrdila na omrežju X. "Pripravljeni smo razpravljati o tem, kaj lahko prispevamo k mirovnemu načrtu, da bo mir trajen," je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU.

Da je dogovor, ki je prinesel veliko olajšanje, treba v celoti uresničiti, da bi končali vojno in postavili temelje pravičnemu in trajnemu miru, je sporočil tudi britanski premier Keir Starmer. Takoj je treba tudi odpraviti vse omejitve glede dostave pomoči, se je zavzel in izrazil hvaležnost za posredniško vlogo Egipta, Katarja in ZDA.

Da gre za prvi korak na poti do miru, je poudaril tudi avstralski premier Anthony Albanese, ki meni, da bo pot do obnove Gaze in izgradnje palestinske države še dolga. Tako Albanese kot novozelandski zunanji minister Winston Peters sta obe strani pozvala k izpolnitvi dogovorjenega.

Španski premier Pedro Sanchez pa upa, da je to začetek pravičnega in trajnega miru.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa se je posebej zahvalil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki da je "izkazal potrebno politično voljo za spodbuditev izraelske vade k prekinitvi ognja".

Kitajska medtem upa v trajno in celovito prekinitev ognja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes na mednarodni konferenci o konfliktu na Bližnjem vzhodu znova izrekel za rešitev z dvema državama. Ameriški predsednik Trump je pokazal ambiciozno pot za celovit sporazum v regiji, je Macron dejal ob začetku srečanja evropskih in arabskih zunanjih ministrov v Parizu.

"Ta dogovor je ključnega pomena in mi smo tu, da podpiramo to vizijo, namreč trajno premirje in stabilizacijo Gaze, ki lahko z zagotovitvijo politične rešitve na podlagi palestinske države in mirnega sobivanja v regiji zagotovi varnost za vse," je dejal Macron.

Da bi to dosegli, je treba zaključiti pripravljalna dela za vlado v Gazi, ki bo popolnoma izključevala Hamas, obenem pa bo v celoti vključevala Palestinsko upravo. Kratkoročna pomoč sama po sebi ni dovolj, je poudaril Macron.

Palestinski upravi, ki je v hudi finančni krizi, moramo nujno pomagati stabilizirati njeno sposobnost vladanja, zagotavljati osnovne storitve in ohranjati varnost, je še predlagal.

Francoski predsednik je Izrael tudi posvaril pred gradnjo novih naselij na Zahodnem bregu. "Pospešitev gradnje naselij na Zahodnem bregu predstavlja eksistencialno grožnjo za državo Palestino. To ni le nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodnim pravom, ampak tudi spodbuja napetosti, nasilje in nestabilnost," je opozoril.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem izrazila pripravljenost Italije na sodelovanje pri obnovi palestinske enklave.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je prav tako pozdravil dogovor med Izraelom in Hamasom. "Mir je blizu," je zapisal na družbenem omrežju X. "Italija, ki je vedno podpirala ameriški načrt, je pripravljena prispevati svoj delež k utrjevanju premirja, dostavi nove humanitarne pomoči in sodelovanju pri obnovi Gaze," je dejal. "Prav tako smo pripravljeni poslati vojake, če bodo ustanovljene mednarodne mirovne sile za ponovno združitev Palestine," je dodal Tajani.

Pripravljenost aktivno sodelovati v obdobju po koncu vojne je sicer izrazilo več evropskih ministrov. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je ponudil pomoč Nemčije pri opremljanju bolnišnic na območju Gaze.

Na področju varnosti so evropski ministri na srečanju podprli vzpostavitev mednarodne misije v Gazi pod okriljem ZN, katere cilj je postopen prenos odgovornosti za notranjo varnost na prenovljeno palestinsko upravo v Gazi.

Arabske države so "izrazile zanimanje", vendar brez konkretnih napovedi, so povedali evropski diplomati.

Dogovor med Hamasom in Izraelom o uresničitvi prve faze načrta za mir v Gazi, ki ga je sinoči prvi naznanil predsednik ZDA Trump, naj bi v kratkem prinesel izpustitev 20 izraelskih talcev v zameno za skupno približno 2000 zaprtih ali pridržanih Palestincev.

Premirje v Gazi bo nastopilo v roku 24 ur po seji vlade Benjamina Netanjahuja, je medtem sporočila predstavnica izraelske vlade za stike z javnostmi Shosh Bedrosian. Predstavila je tudi načrtovano časovnico: ob 17.00 bo seja kabineta, uro kasneje pa bo sledila seja vlade. "V 24 urah po seji kabineta bo v Gazi začelo veljati premirje," je dejala. Po tem se bo izraelska vojska iz Gaze umaknila na dogovorjeno črto, nakar bo imel Hamas 72-urni rok, da preostale talce izpusti nazaj v Izrael. V enklavo pa bi se nato začela stekati humanitarna pomoč.

Novica je prinesla veselje tudi na ulice Gaze, kjer so med drugim proslavljali prebivalci Han Junisa na jugu enklave. Dogovor prav tako pozdravljajo družine talcev, ki ob tem izražajo hvaležnost ameriškemu predsedniku. Izraelski predsednik Jicak Hercog je na omrežju X izrazil prepričanje, da si Trump za prizadevanja zasluži Nobelovo nagrado za mir.

Dogovor je pozdravil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki upa, da dogovor predstavlja uvod v rešitev dveh držav. Palestinsko gibanje Islamski džihad je v odzivu izpostavilo ogromne žrtve v Gazi.

Izvršni direktor Urada ZN za projektne storitve (UNOPS) Jorge Moreira da Silva je za Euronews dejal, da je za vstop v Gazo pripravljenih 170.000 ton hrane, zdravil in druge humanitarne pomoči.

"Združeni narodi so pripravljeni. Zdaj je čas za ukrepanje in ZN so pripravljeni ukrepati," je dejal. "V prvih 30 dneh premirja lahko dnevno pripeljemo 100 tovornjakov hrane. Tako kot v prejšnjem premirju lahko pripeljemo milijon litrov goriva. Lahko vzpostavimo delovanje šestih bolnišnic, dostop do vode in sanitarij pa lahko povečamo z 20 odstotkov na 80 odstotkov," je pojasnil. 

Vendar pa priznava, da za ukrepanje manjka le en dejavnik: "Potrebujemo le politične pogoje."

UNOPS trenutno Gazo oskrbuje z gorivom in tako zagotavlja, da lahko delujejo pekarne, bolnišnice in odvoz odpadkov. "Brez goriva ne bi imeli kritih nobenih osnovnih človeških potreb," pravi da Silva in dodaja, da gorivo v Gazo prevažajo v težkih razmerah.

Tudi Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je pozdravila dogovor o prvi fazi načrta za mir v Gazi med Izraelom in Hamasom ter sporočila, da je pripravljena Gazo "poplaviti" z nujno potrebno hrano. 

Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je na omrežju X zapisal, da je novica o dogovoru veliko olajšanje. "To bo prineslo olajšanje ljudem, ki so dve dolgi leti preživljali najhujše bombardiranje, razseljevanje, izgubo in žalovanje," je dejal Lazzarini in pozdravil dejstvo, da se bodo tako talci kot palestinski zaporniki po mučni preizkušnji pridružili svojim družinam.

Ob tem je izpostavil, da ima agencija za Gazo pripravljeno hrano, zdravila in druge osnovne potrebščine. "Imamo dovolj hrane, da za naslednje tri mesece preskrbimo celotno prebivalstvo," je dodal.

Po navedbah agencije ima ta v Gazi še vedno 12.000 osebja, po mnenju Lazzarinija pa so ekipe, prisotne v Gazi, "ključne za izvajanje sporazuma, vključno z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot sta zdravstvena varnost in izobraževanje".

Izpostavil je, da več kot 660.000 otrok nestrpno čaka, da se vrnejo v šole, in pozval vse države članice, naj podprejo agencijo pri njenem delu in pomoči ljudem v stiski v prihajajočem kritičnem obdobju.

Dogovor o prvi fazi načrta za mir v Gazi je pozdravila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ga opisala kot "velik korak k trajnemu miru". Tudi WHO je sporočila, da je pripravljena povečati zdravstveno pomoč v enklavi. "WHO je pripravljena okrepiti svoje delo, da bi zadostila hudim zdravstvenim potrebam pacientov po celotni Gazi, in podpreti sanacijo uničenega zdravstvenega sistema," je na družbenem omrežju X zapisal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Okrepitev pomoči je prav tako obljubila Agencija ZN za humanitarne zadeve (Ocha). Navedli so, da na vstop v Gazo čaka 170.000 ton humanitarne pomoči. Po navedbah predstavnika agencije za odnose z javnostmi bodo te zaloge takoj, ko bodo izraelske oblasti, ki nadzorujejo dostop do vojnega območja, dale zeleno luč, dostavljene ljudem v stiski. Zaloge vključujejo hrano, zdravila, šotore in drugo nujno potrebno pomoč.

Dogovor o uresničitvi prve faze mirovnega načrta za Gazo, ki temelji na predlogu ameriškega predsednika Trumpa, je pozdravila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Želi si, da bi vodila v uresničitev dveh držav.

Preboj v pogajanjih po besedah Fajonove, ki je pohvalila diplomatska prizadevanja, prinaša veliko upanje za Palestince, izraelske talce in regijo. "Trpljenje se mora končati. Moramo izkoristiti to priložnost, da bi odprli pot rešitvi dveh držav," je zapisala na omrežju X.

Dogovor pozdravljajo tudi v političnih strankah.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ga je pozdravil kot pomemben prvi korak, ki ga je treba podpreti in na njem vztrajati. Prvo fazo – umik izraelskih sil in omogočanje vstopa humanitarne pomoči v Gazo vidi kot nujni predpogoj za delno olajšanje trpljenja prebivalcev Gaze. "Ključna pa bodo pogajanja o nadaljnjih fazah, predvsem ohranjanje pritiska na Izrael, da se dogovor izvaja, in dejanska predaja oblasti Palestinski upravi, konec okupacije na vseh palestinskih ozemljih in pot do rešitve dveh držav," meni.

Dogovor je z besedami "končno" pozdravil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki meni, da ta odraža tudi močno vodstvo izraelskega premierja Netanjahuja. "Naj izpustitev talcev in okrepljena humanitarna pomoč prebivalcem Gaze tlakujeta pot za stalno demilitarizacijo Gaze in trajen mir," je zapisal na omrežju X.

Skupina MED9, ki združuje devet sredozemskih članic EU, je danes na srečanju ministrov in državnih sekretarjev za zadeve EU v Portorožu, ki ga je gostila državna sekretarka Neva Grašič, pozdravila mirovni dogovor za Gazo.

Po navedbah državne sekretarke na zunanjem ministrstvu morajo biti vsi napori držav članic skupine MED9, ki ji letos prvič predseduje Slovenija, usmerjeni v končanje vojn in trpljenja civilistov, so po srečanju sporočili z zunanjega ministrstva.

"V Gazi se pred našimi očmi vsak dan dogaja katastrofa. EU mora ohraniti verodostojnost in pokazati politično voljo ter jasno sporočiti, da spoštovanje mednarodnega prava ni stvar pogajanja," je pojasnila Grašičeva.