Ognjeni pekel: prijeli 420 ljudi, med njimi 166 mladoletnikov

Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da je policija od začetka poletja zaradi domnevnega povzročanja požarov prijela 420 ljudi.

Nekatere primere oblasti obravnavajo zelo strogo. Triindvajsetletnika na jugovzhodu države obtožujejo, da je v petih dneh zanetil deset požarov. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 15 let zapora in 150.000 evrov denarne kazni. Drug moški je bil že obsojen na tri leta zapora zaradi treh manjših požarov v gozdu v pokrajini Vosges, čeprav je po poročanju lokalnih medijev zgorelo le nekaj kvadratnih metrov rastja.

Takšna stroga kaznovalna politika pa sproža tudi kritike. Po poročanju francoskih medijev naj bi bila med obsojenimi tudi brezdomna oseba in oseba s težjo obliko avtizma zaradi odvrženega cigaretnega ogorka.

Odvetnica Muriel Gestas, ki je v več primerih zastopala obtožene požigalce, meni, da je število aretacij presenetljivo visoko in dvomi, da bodo vsi primeri prestali sodni preizkus.

Tudi časnik Le Monde opozarja, da zaradi pomanjkanja informacij ni mogoče oceniti, koliko primerov temelji na trdnih dokazih in koliko gre predvsem za hitro odzivanje oblasti pod pritiskom javnosti.

Iskanje povzročitelja požara je pogosto podobno detektivski preiskavi, piše BBC. Ko je požar pogašen, preiskovalci najprej natančno pregledajo pogorišče in določijo smer širjenja ognja. Če je veter ves čas pihal iz iste smeri, pogorelo območje pogosto tvori značilno črko V, ki preiskovalce pripelje do izhodišča požara.

Tam nato iščejo morebitne ostanke vžigalnikov, cigaretnih ogorkov ali drugih predmetov, na katerih bi lahko našli prstne odtise ali sledove DNK.

Čeprav javnost pogosto najprej pomisli na požigalce, strokovnjaki ocenjujejo, da predstavljajo le manjši delež vseh primerov.

Veliko več požarov povzročijo vsakdanje malomarnosti – iskra med gradbenimi deli, okvarjena električna oprema, žar ali odvržen cigaretni ogorek.

Preiskovalec Eric Dufayet opozarja, da je letos zaradi izjemne suše dovolj že povsem majhna iskra.

Za cigaretni ogorek velja tako imenovano pravilo 30: temperatura okoli 30 stopinj Celzija, vlažnost pod 30 odstotki, veter pod 30 kilometri na uro in vsaj tretjina neizgorele cigarete. Toda v letošnjih razmerah je po njegovih besedah ogenj še precej lažje zanetiti.

Psihiater Michel Lejoyeux povzročitelje deli v tri skupine. Prvi so malomarni ljudje, ki požara niso nameravali povzročiti. Drugi od požara pričakujejo korist, na primer zavarovalnino ali drugo finančno korist. Tretja skupina so piromani – ljudje, ki jih ogenj privlači sam po sebi. Takšni primeri so po njegovih besedah zelo redki in predstavljajo le majhen del vseh požigalcev.

Odvetnica Muriel Gestas opozarja še na eno posebno skupino. Po njenih izkušnjah naj bi nekateri gasilci požare zanetili zato, da bi jih nato sami gasili in bili predstavljeni kot junaki. Pri nekaterih prostovoljnih gasilcih naj bi bil motiv tudi finančen, saj za intervencije prejemajo neobdavčena nadomestila. Takšni primeri so sicer izjemno redki.

Čeprav večino požarov zanetijo ljudje, strokovnjaki opozarjajo, da letošnja katastrofa brez podnebnih sprememb skoraj zagotovo ne bi dosegla takšnih razsežnosti.

Dolgotrajna suša in rekordne temperature pomenijo, da se tudi najmanjša iskra lahko v nekaj minutah spremeni v velik gozdni požar.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je letošnje požare označil za "popolnoma brezprecedenčne" in napovedal, da bo morala država obnoviti gozdove na drugačen način.

"Morali bomo ponovno zasaditi drugačne gozdove, saj se moramo prilagoditi strukturnim posledicam podnebnih sprememb," je dejal.

Ob tem je pozval, da zdaj ni čas za medsebojno obtoževanje, temveč za skupno spopadanje s posledicami.

Francija pri iskanju povzročiteljev požarov ni osamljena. V Španiji, kjer je letos zgorelo več kot 150.000 hektarjev, so oblasti od začetka požarne sezone prijele več osumljencev požigov. Med njimi sta bila osumljenca v provincah Zamora in Malaga, ki naj bi zanetila več požarov, zaradi katerih so morali evakuirati prebivalce in na pomoč poklicati tudi evropski mehanizem civilne zaščite.

Tudi tam oblasti poudarjajo, da je velik del požarov posledica človeške dejavnosti – od namernih požigov do malomarnosti, vendar opozarjajo, da jih dolgotrajni vročinski valovi in suša spreminjajo v katastrofalne požare.

V Italiji je poleg naravnih požarov v ospredju tudi boj proti namernemu požiganju. Junija so v pokrajini Lecce aretirali dva moška, ki naj bi iz tovornjaka odvrgla gorečo vžigalno vrvico in zanetila požar, ki se je hitro razširil na sredozemsko rastje.

Na jugu države oblasti že več mesecev izvajajo okrepljene nadzore tudi na območju t. i. Terra dei Fuochi, kjer s pomočjo videonadzora in fotopasti odkrivajo povzročitelje nezakonitega požiganja odpadkov. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so tam prijavili 525 ljudi in opravili 34 aretacij.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da kaznovanje samo po sebi ne bo rešilo težave.

Večina evropskih držav se namreč sooča z istim paradoksom: požar pogosto zaneti človek, toda v katastrofo ga spremenijo izjemna suša, rekordne temperature in močan veter.

Zato vse več držav poleg strožjega pregona vlaga tudi v zgodnje odkrivanje požarov, videonadzor, satelitsko spremljanje in prilagajanje gozdov podnebnim spremembam.