Militantna skupina v Jemnu je še vedno streljala na ladje in sestreljevala brezpilotna letala, medtem ko so ameriške sile zapravljale drago strelivo. Izkazalo se je, da ZDA nad hutijevci niso vzpostavile niti zračne premoči. Po 30 dneh okrepljene kampanje proti jemenski skupini vse kaže, da je šlo za novo drago, a neprepričljivo ameriško vojaško posredovanje v regiji.
Hutijevci so sestrelili več ameriških brezpilotnih letal MQ-9 Reaper in še naprej streljali na vojaške ladje v Rdečem morju, vključno z ameriško letalonosilko. Američani so medtem za napade samo v prvem mesecu porabili približno milijardo dolarjev.
V pomoč ni bilo niti to, da sta dve 67 milijonov dolarjev vredni lovski letali F/A-18 Super Hornet z ameriške vodilne letalonosilke zdrseli v morje.
Trumpov odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je poročal, da so omanski uradniki glede vprašanja hutijevcev predlagali nekaj, kar bi lahko bila popolna ponudba za Trumpa.
Združene države bi ustavile bombardiranje in milica ne bi več napadala ameriških ladij v Rdečem morju, vendar brez kakršnega koli dogovora o prenehanju motenja ladijskega prometa, saj bi to po njihovem mnenju koristilo Izraelu.
Uradniki ameriškega centralnega poveljstva so 5. maja prejeli nenaden ukaz Bele hiše, naj "začasno ustavijo" napade.
Trump je bil prepričan, da so hutijevci Američanom dali "besedo, da ne bodo več streljali na ladje, in to spoštujemo." Hutijevci so v petek nato na Izrael izstrelili balistično raketo, ki je sprožila sirene za zračni napad, izraelska zračna obramba pa je raketo prestregla.
Odločni general Kurilla
Vodja centralnega poveljstva, general Michael E. Kurilla, se je zavzemal za odločno kampanjo, ki sta jo obrambni minister in svetovalec za nacionalno varnost sprva podpirala, so za The New York Times povedali številni uradniki, ki so seznanjeni s pogovori. Toda hutijevci so med intenzivnim bombardiranjem okrepili svoje številne bunkerje in skladišča orožja.
Trump se ni nikoli strinjal z dolgotrajnimi vojaškimi zapleti na Bližnjem vzhodu in je svoj prvi mandat porabil za poskuse, da bi vojake pripeljal domov iz Sirije, Afganistana in Iraka, poudarja časnik.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je v izjavi za New York Times dejala, da je "predsednik Trump uspešno dosegel premirje, kar je še en dober dogovor za Ameriko in našo varnost". Dodala je, da je ameriška vojska izvedla več kot 1100 napadov, pri čemer je ubila na stotine borcev hutijevcev in uničila njihovo orožje in opremo.
Kurilla se je zavzemal za odločno posredovanje proti hutijevcem že novembra 2023, ko je militantna skupina začela napadati ladje, ki so plule skozi Rdeče morje, da bi posledično škodovala Izraelu. Toda tedanji predsednik Joe Biden je menil, da bi vojaška kampanja proti hutijevcem skupini dala večji pomen na svetovnem prizorišču. Namesto tega je odobril bolj omejene napade na skupino, kar je ni ustavilo.
Nov predsednik, nova kampanja
Kurilla je pod Trumpom z novo ekipo predstavil načrt za osem- do desetmesečno kampanjo, v kateri bi vojna letala Zračnih sil in Mornarice uničila sisteme zračne obrambe hutijevcev. Nato bi ameriške sile izvedle ciljno usmerjene atentate po vzoru nedavne izraelske operacije proti Hezbolahu.
Savdski uradniki so podprli načrt generala Kurille in predložili seznam 12 visokih hutijevskih voditeljev, katerih smrt bi po njihovih besedah ohromila gibanje. Trump je nato podpisal del načrta generala Kurille, obrambni minister Pete Hegseth pa je kampanjo poimenoval Operacija Rough Rider. Trump je nato rezultate pričakoval že po 30 dneh.
Padec za padcem
Hutijevci so v tem času sestrelili sedem ameriških brezpilotnih letalnikov MQ-9 (vsak je vreden približno 30 milijonov dolarjev). Skoraj so zadeli več ameriških letal F-16 in radarsko slabo vidno lovsko letalo F-35. To je v Pentagonu povzročilo skrbi, da bi lahko prišlo do več ameriških žrtev.
Življenja ameriških pilotov je ogrozil tudi Hegseth, ko je v klepetu v aplikaciji Signal objavil operativne načrte o napadih. Klepet je sicer začel Waltz, ki je nenamerno vključil novinarja.
Pentagon je poročal, da so ameriški napadi zadeli več kot 1000 tarč in ducat visokih hutijevskih voditeljev, a so bili stroški operacije osupljivi: v 30 dneh kampanje so presegli milijardo dolarjev.
Američanom je nato v morje med manevriranjem letalonosilke USS Harry S. Truman, ki se je izogibala hutijevski raketi, padlo 67 milijonov dolarjev vredno lovsko letalo F/A-18 Super Hornet. Nato se je 4. maja balistična raketa hutijevcev izognila izraelski zračni obrambi in zadela območje blizu mednarodnega letališča Ben-Gurion blizu Tel Aviva.
Zatem sta se dva pilota na krovu drugega lovca Super Hornet morala katapultirati, potem ko njuno lovsko letalo ni zadelo jeklene vrvi na palubi letalonosilke, zaradi česar je tudi to padlo v Rdeče morje.
Trump je kljub vsemu kampanjo označil za uspešno, zmago pa so razglasili tudi hutijevci, ki so na družbenih omrežjih začeli širiti zapis "Jemen premagal Ameriko".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.