Zunanji ministri in visoki predstavniki okoli 40 držav, tudi Slovenije, so v Lvovu sprejeli izjavo, v kateri so se zavezali k vzpostavitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini v okviru Sveta Evrope. Države si bodo prizadevale, da bo sodišče hitro vzpostavljeno, podpirale pa bodo tudi njegovo delovanje, je razvidno iz izjave, objavljene na spletni strani ukrajinskega zunanjega ministrstva.
"Ob današnjem dnevu Evrope se približujemo pravici za Ukrajince. Popolnoma stojimo za posebnim sodiščem, da bi odgovorni za grozovit zločin agresije proti Ukrajini odgovarjali. Ukrajinci si zaslužijo pravico, storili bomo vse, kar je v naši moči, da jo bodo dobili," je ob tem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kot so zapisali na komisiji, bo posebno sodišče pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje ruskim političnim in vojaškim voditeljem, "ki nosijo največjo odgovornost za zločin agresije proti Ukrajini".
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu bo lahko po navedbah virov pri EU sodilo šele po izteku mandata, saj imajo predsedniki držav, premierji in zunanji ministri v skladu z mednarodnim pravom imuniteto. Sodišče z mednarodnimi tožilci in sodniki bodo vzpostavili na podlagi sporazuma med Ukrajino in Svetom Evrope, ki bo pripravilo vse potrebno za njegovo vzpostavitev.
Ko bo enkrat vzpostavljeno, bodo lahko ukrajinske oblasti domače primere preiskav in pregonov, povezanih z zločinom agresije, predale tožilcu posebnega sodišča. Temu bodo predani tudi dokazi, zbrani v okviru mednarodnega centra za pregon zločina agresije, ki deluje na agenciji EU za pravosodno sodelovanje Eurojust.
'Svet, ki dopušča nekaznovanost, ne more biti stabilen in varen'
Zunanji ministri in predstavniki okoli 40 držav ter visoka zunanjepolitična predstavnika EU Kaja Kallas in evropski komisar za pravosodje Michael McGrath so se v Lvovu zbrali na dan Evrope, ko EU obeležuje začetek evropskega povezovanja. Slovenijo je zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič.
Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, so na srečanju ministri simbolično na Dan Evrope izkazali enotnost in nadaljnjo podporo ter solidarnost z Ukrajino, v razpravi pa so se ministri osredotočili na diplomatsko podporo pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, začenši s popolno in brezpogojno prekinitvijo ognja, večjo vojaško in obrambno podporo, nadaljnji pritisk na Rusijo s sankcijami in zagotavljanjem odgovornosti za zločin agresije ter mednarodne zločine in druga grozodejstva v Ukrajini.
Državna sekretarka je srečanje v Lvovu označila za znak podpore držav Ukrajini ter skupne zaveze miru in ukrajinski poti v EU. Obsodila je nadaljevanje ruskih napadov, ki povzročajo veliko število civilnih žrtev, in nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Gabričeva je ob tem poudarila tudi, da bo Slovenija Ukrajini še naprej nudila pomoč.
Slovenija se je zavzela za zagotavljanje pravičnosti in odgovornosti, ki sta ključnega pomena za ohranjanje mednarodnega pravnega reda. "Svet, ki dopušča nekaznovanost, ne more biti stabilen in varen. Vzpostavitev učinkovitih mehanizmov zagotavljanja odgovornosti ne pomeni obravnave samo preteklih, ampak tudi odvračanje od prihodnjih kršitev mednarodnega prava. Trajnega miru ni brez odgovornosti storilcev mednarodnih hudodelstev," so še sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.
V Moskvi medtem sicer danes z vojaško parado obeležujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne.
