Znanstveniki svarijo: svet na poti k nevarnemu segrevanju, rekordne emisije

V novem letnem poročilu so ZN opozorili, da naj bi se Zemlja na podlagi sedanjih svetovnih podnebnih politik segrela za 2,8 stopinje Celzija do leta 2100 v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

Glede na poročilo, ki ga je danes objavila agencija s sedežem v Nairobiju, se bo preseganje ključnega praga segrevanja 1,5 stopinje zelo verjetno zgodilo v naslednjem desetletju.

ZN so v poročilu opozorili, da bi nacionalne zaveze k zmanjševanju podnebnega onesnaževanja, ki zadržujejo toploto, sicer omejile globalno segrevanje na 2,5 stopinja Celzija v tem stoletju, a to še zdaleč ni dovolj, da bi se izognili uničujočim podnebnim vplivom.

Svetovna skupnost si sicer prizadeva ohraniti segrevanje pod to mejo, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Znanstveniki se na splošno strinjajo, da segrevanje nad 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem tvega katastrofalne posledice in da si je treba po najboljših močeh prizadevati, da se čim bolj približamo temu varnejšemu pragu.

Letošnje poročilo ponuja nekoliko izboljšane napovedi v primerjavi z lanskoletnim napovedanim dvigom za 3,1 stopinje. Trenutne ocene kažejo na segrevanje za 2,3 do 2,5 stopinje Celzija do konca stoletja, ob predpostavki da bi bile v celoti izpolnjene vse nacionalne podnebne zaveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob robu objave najnovejšega poročila opozoril, da se svet ne more izogniti preseganju podnebnega praga za 1,5 stopinje, vendar si mora prizadevati, da bi to storil. "Naše poslanstvo je preprosto, a ne enostavno. Vsaka prekoračitev naj bo čim manjša in krajša," je dodal.

Novo najvišjo raven so lani dosegli tudi izpusti toplogrednih plinov, ki so se povečali za 2,3 odstotka. Svetovno povišanje emisij toplogrednih plinov je v primerjavi z letom 2023 predvsem posledica emisij Indije, Kitajske, Rusije in Indonezije.

Poročilo je velike onesnaževalce, ki so najbolj odgovorni za krizo segrevanja planeta, pozvalo, naj se zavežejo k hitrejšemu in večjemu zmanjšanju emisij, da bi krivuljo do konca stoletja obrnili nazaj na 1,5 stopinje Celzija.

Okoljski ministri članic EU so potrdili cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040, pri čemer se bo upoštevalo tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Obenem so potrdili prispevek unije k zmanjšanju izpustov do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma v višini do 72,5 odstotka. Okoljevarstveniki so do doseženega dogovora kritični in EU očitajo polovičarske ukrepe.

Po skoraj 24 urah pogajanj so ministri podprli predlog 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040 glede na leto 1990. Pri izračunu izpustov EU se bodo upoštevali tudi mednarodni ogljični dobropisi, pri katerih gre za financiranje projektov za zmanjšanje emisij v tretjih državah, v višini do pet odstotkov. Sistem dobropisov naj bi se začel uvajati z letom 2031 in bi v polnosti zaživel do leta 2036. To pomeni novost, saj je morala EU doslej svoje podnebne cilje dosegati z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov znotraj svojih meja.

Obenem bi lahko Evropska komisija v okviru revizije uredbe na vsakih pet let ocenila možnost, da bi članicam omogočila upoštevanje pet odstotkov mednarodnih dobropisov pri doseganju nacionalnih ciljev po letu 2030.

O dobropisih so se ministri držav članic dogovorili, da bi končali pogajanja in premagali zastoj v pogovorih, saj je več držav EU zaradi skrbi za gospodarstvo in geopolitičnih sprememb nasprotovalo novim zavezam za zmanjšanje izpustov.

Doseganje podnebnih ciljev za leto 2040 naj bi se redno preverjalo. Ob tem so se strinjali, da bi morala Evropska komisija ponovno odpreti vprašanje podnebnega cilja in ga omiliti, če bi prišlo do visokih cen energije, zaznanega negativnega gospodarskega vpliva ali glede na tehnološki napredek.

Hkrati naj bi v skladu z doseženim kompromisom za eno leto prestavili načrte o vključitvi gradbenega sektorja in cestnega prometa v sistem EU za trgovanje z emisijami, na leto 2028.

"Včeraj in ponoči smo delali ves dan, da bi dosegli dogovor. Ni bilo lahko," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal danski minister za okolje Lars Aagaard. "Vsi se strinjamo, da mora Evropa ostati konkurenčna, medtem ko zmanjšujemo izpuste. Novi podnebni cilj nam bo pomagal zagotavljati potrebno predvidljivost in varnost naložb za evropska podjetja," je dodal.

Tik pred glasovanjem so ministri Slovaške, Madžarske in Poljske napovedali, da bodo glasovali proti kompromisu. Bolgarija in Belgija sta se vzdržali. Pričakovati je, da bo zakon dokončno oblikovan v pogajanjih z Evropskim parlamentom v prihodnjih mesecih.

Slovenija dogovor pozdravlja. Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da jim je kljub razlikam v pričakovanjih in stališčih držav članic uspelo doseči konsenz glede prispevka, ki ga bo EU napovedala na podnebni konferenci v Belemu glede zmanjševanja izpustov do leta 2035, kot tudi pogojih, po katerih bo EU dosegla 90-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2040. "Dogovor je uspeh zlasti zato, ker se je izkazalo, da smo še vedno sposobni vsi vendarle popustiti pri pri nacionalnih stališčih, da pridemo do enotnega nastopa," je dejal.

Dosega dogovora glede podnebnega cilja za leto 2040 je odprla pot ločeni zavezi k zmanjšanju izpustov, ki ga zahteva pariški sporazum iz leta 2015. Prispevek unije k zmanjšanju izpustov do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma so ministri določili v razponu med 66,25 in 72,5 odstotka glede na leto 1990, kot so se načelno dogovorili že na septembrskem zasedanju.

T. i. nacionalno določeni prispevek (NDC) mora EU pred mednarodno podnebno konferenco COP30 v Braziliji posredovati sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). COP30 se bo začel prihodnji ponedeljek, že ta četrtek pa se bodo pred konferenco v Belemu zbrali voditelji.

Okoljevarstveniki so do doseženega dogovora kritični in EU očitajo polovičarske ukrepe. Kot so sporočili iz organizacije Greenpeace, je podnebni cilj za leto 2040 precej nižji celo od minimalnega cilja, ki so ga določili znanstveni svetovalci EU. Spomnili so, da je evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe pozval k zmanjšanju izpustov za 90 do 95 odstotkov do leta 2040 in poudaril, da mora ta cilj biti namenjen domačemu zmanjšanju onesnaženosti podnebja, ne pa zmanjšanju, ki bi ga dosegli na račun drugih držav.