Norveške ribogojnice onesnažujejo fjorde z odpadki. Onesnaženje pa raziskovalci primerjajo z odplakami milijonov ljudi. Norveške ribogojnice namreč vsako leto polnijo fjorde in druge obalne vode s hranili, ki povzročijo onesnaženje, ki se lahko primerja z odplakami več deset milijonov ljudi, ugotavljajo v poročilu, o katerem poroča Guardian.
- Ribogojnice na Norveškem Profimedia
- Ribogojnice na Norveškem Profimedia
Norveška je največja proizvajalka gojenega lososa na svetu, hranila v ribji krmi pa se izločajo neposredno v obalne vode. Analiza inštituta Sunstone je pokazala, da je norveško ribogojništvo leta 2025 sprostilo 75.000 ton dušika, 13.000 ton fosforja in 360.000 ton organskega ogljika.
Ribe na ribogojnicah se hranijo s peleti, bogatimi s hranili, v odprtih mrežastih kletkah, medtem ko se gojijo za prehrano ljudi. V neobdelani odplaki 17,2 milijona ljudi najdemo toliko dušika, 20 milijonov ljudi bi izločilo toliko fosforja in 30 milijonov ljudi organskega ogljika, je ugotovilo poročilo, kar vzbuja strah pred uničujočim cvetenjem alg.
Norveška je majhna država s komaj 5,5 milijona prebivalcev, onesnaženje zaradi akvakulture pa je v smislu teh treh hranil tri pa do petkrat večje od prebivalstva, je za Guardian pojasnila avtorica poročila Alexandra Pires Duro. Iztrebki, nepojedena krma, urin – vse gre v vodo, je poudarila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.