Okostje svetega Frančiška Asiškega prvič na ogled javnosti

Posmrtni ostanki svetega Frančiška Asiškega so prvič na ogled javnosti ob 800. obletnici svetnikove smrti.

Njegovo okostje je do nedavnega počivalo v sarkofagu kripte bazilike v italijanskem mestu Assisi. Minulo soboto so sarkofag odprli, kosti nato položili na posebej pripravljen oltar v kripti, nato pa jih prenesli v spodnjo cerkev bazilike. Kasneje istega dne je v cerkvi potekalo slovesno obhajanje večernic, ki se ga je udeležilo okoli 300 menihov, piše CNN.

Sveti Frančišek, italijanski menih iz 13. stoletja, je zavetnik Italije in ustanovitelj frančiškanskega reda. Rojen je bil kot Giovanni di Bernardone, s poznejšim vzdevkom Poverello, kar v prevodu pomeni Ubogi. Je ena najbolj cenjenih osebnosti v rimskokatoliški zgodovini, častijo ga tudi številne angliganske in nekatere luteranske cerkve. V delovanju mu je sledilo na tisoče prvržencev – predvsem zaradi njegove karizme, evangeličanske bneme ter predanosti preprostemu, revnemu načinu življenja in dobrodelnosti.

Papež Janez Pavel II. ga je leta 1979 razglasil za zavetnika ekologije, častijo ga tudi kot patrona živali. Pokojni papež Frančišek je njegovo ime prevzel zaradi svetnikove zavezanosti uboštvu, miru in naravi, njegovo pesem pa uporabil tudi za naslov prelomnega učnega dokumenta o okolju. Navdihovala so ga tudi Frančiškova mirovna prizadevanja – sveti Frančišek Asiški se je denimo leta 1219 med križarskimi vojnami srečal z egipčanskim sultanom Malek al-Kamilom, da bi v deželo prinesel mir.

Po njegovi smrti leta 1226 so v strahu pred krajo Frančiškove posmrtne ostanke skrili pred javnostjo. Položili so jih v železno kletko in jih pokopali pod baziliko. Odkrili so jih šele med izkopavanji leta 1818. Na kratko so jih javnosti pokazali leta 1978, a si jih je lahko ogledalo le zelo omejeno število ljudi. To bo tako prva v celoti javna 'razstava'. 

Posmrtni ostanki svetega Frančiška bodo na ogled do 22. marca, za obiskovalce so na voljo tudi vodeni ogledi. Razstava obiskovalcem omogoča, da "znova odkrijejo Frančiškovo zapuščino – zapuščino moža, čigar sporočilo miru in bratstva še naprej nagovarja srce človeštva," piše na spletni strani bazilike. "Je spomin na Frančiškovo smrt, ki pa pomeni praznovanje njegovega življenja in vpliva, ki 800 let pozneje še naprej navdihuje našo pot."

Frančišek se je rodil leta 1181 ali 1182 v Assisiju (v Umbriji) kot sin bogatega trgovca z blagom. Brezskrbno otroštvo in mladost je preživel v osrednji Italiji. Med vrtniki je bil zelo priljubljen, tudi na račun veseljačenja in brezbrižnega razmetavanja očetovega denarja. Pri 20. letih je odšel v vojno med Assisijem in Perugio, vendar so ga zajeli in je tako skoraj leto dni preživel v ujetništvu. Kmalu po vrnitvi domov je hudo zbolel, kar je pripomoglo k spremembi njegovega načina življenja. Udeležil se je sicer še vojne v Apuliji, na poti domov pa naj bi imel skrivnostne sanje, ki so dokončno spremenile njegovo mišljenje. Vrnil se je v domače mesto, a odpovedal posvetnosti in družinskemu bogastvu. Znano je, da se je na trgu v Assisiju slekel in tako simbolno sprejel življenje v strogi revščini.

"Asiški svetnik je še danes 'darilo' vsem," je dejal redovnik Giulio Cesareo, predstavnik za odnose z javnostmi asiških frančiškanov. "Celo za tiste, ki ne verujejo, je sveti Frančišek dobra novica: konkretna, zgodovinsko dokazana možnost človeškega življenja, ki ne temelji na tekmovanju, temveč na sodelovanju in medsebojnem služenju," je dodal.