Omejitve potovanj: kdor v tujini 'ne bo priden', bo tri leta doma?

Nova pravila o vstopu na Kitajsko in izstopu iz nje so začela veljati v torek. Med drugim omogočajo, da se kitajskemu državljanu, ki naj bi v tujini storil dejanja, s katerimi je "škodoval" nacionalni varnosti ali interesom države, po vrnitvi na Kitajsko za največ tri leta prepove ponovni odhod v tujino.

Izhod iz države je mogoče omejiti tudi ljudem, ki kršijo predpise o uvozu in izvozu tehnologije, če bi lahko takšno ravnanje ogrozilo industrijsko ali tehnološko varnost države.

Kitajske oblasti ukrepe utemeljujejo z zaščito "nacionalne suverenosti in varnosti" ter zavračajo očitke, da gre za omejevanje svobode potovanja običajnih državljanov.

Vladna platforma Piyao, namenjena zavračanju domnevno neresničnih informacij, je pred začetkom veljavnosti pravil zapisala, da ta "ne omejujejo potovanj običajnih državljanov", temveč so preventivni ukrep, usmerjen proti potovanjem na območja z visokim tveganjem in ljudem z neobičajnimi vzorci potovanj.

Kot enega od razlogov za spremembe oblasti navajajo primere Kitajcev, ki so bili zavedeni, da so odpotovali v tujino, nato pa sodelovali pri nezakonitih igrah na srečo ali spletnih prevarah. V zadnjih letih je problem kriminalnih centrov za spletne in telefonske prevare v delih jugovzhodne Azije postal velik varnostni problem tudi za Peking.

Kritiki pa opozarjajo, da je mogoče nova pravila uporabiti precej širše. "To je še eno orodje, namenjeno nadzoru tega, kaj kitajski državljani počnejo in govorijo v tujini," je za BBC dejal Tom Kellogg, izvršni direktor Centra za azijsko pravo na Univerzi Georgetown.

Po njegovih besedah so kitajski državni varnostni organi v nekaterih primerih že zavračali izdajo potnih listov, da bi posameznikom preprečili kritiziranje kitajske vlade v tujini oziroma jih kaznovali zaradi njihovega delovanja na področju človekovih pravic.

Omejevanje izhodov iz države sicer na Kitajskem ni nov pojav. Nova pravila predvsem širijo oziroma formalizirajo možnosti, ki jih imajo oblasti.

Nekateri javni uslužbenci in zaposleni v državnih podjetjih morajo denimo že zdaj predati svoje potne liste delodajalcem in pred potovanjem v tujino pridobiti dovoljenje.

32-letni uslužbenec državne finančne ustanove v Pekingu, ki ga BBC zaradi zaščite identitete predstavlja kot Xiao Wanga, je povedal, da takšna ureditev pri njih velja že dolgo. Nadrejeni naj bi zaposlene tudi ustno opozarjali, da so nekatere "občutljive države", med njimi Japonska, zanje nedosegljive.

Poseben problem predstavlja nepreglednost sistema. Po javno dostopnih podatkih kitajski državljani nimajo splošnega mehanizma, s katerim bi lahko sami preverili, ali zanje velja prepoved izhoda iz države. Če niso uradno obveščeni, lahko za omejitev izvedo šele ob vlogi za dokumente ali ob poskusu odhoda iz države.

BBC navaja primer 26-letnega Kitajca, predstavljenega samo z imenom Pipi. Prepričan je, da so mu leta 2023 zavrnili izdajo potnega lista zaradi njegove udeležbe na množičnih protestih v Hongkongu leta 2019.

Med protesti je govoril s hongkonškimi mediji, po vrnitvi na celinsko Kitajsko pa ga je zaslišala državna varnostna policija. Po njegovih besedah mu je uradnik pozneje ustno povedal, da potnega lista ne more dobiti "zaradi hongkonškega vprašanja", vendar pisne odločbe ni prejel.

"Če bi mi dali uradni dokument, bi lahko zahteval upravno ponovno presojo. Toda povedali so mi samo en stavek: 'Ne moreš iti,'" je dejal.

Pravi, da se na odločitev ni upal pritoževati, ker se je bal posledic. "Sem samo običajen človek, kajne? Mlad človek sem in nisem naredil nič slabega," je dejal. "Ne vem, ali bom sploh kdaj lahko zapustil Kitajsko."

BBC je za pojasnila zaprosil kitajsko zunanje ministrstvo in pristojne organe za priseljevanje, vendar odgovora ni prejel.

Po podatkih organizacije za človekove pravice Safeguard Defenders, ki jih je pridobil BBC, se je uporaba prepovedi izhoda iz države v zadnjih letih močno povečala.

V podatkovni zbirki kitajskega vrhovnega sodišča je bilo leta 2016 89 zapisov, ki so omenjali prepoved izhoda iz države, lani pa 188.760. 

Še izrazitejša je sprememba deleža civilnih sodb, povezanih s prepovedmi izhoda: med letoma 2019 in 2025 se je po navedbah organizacije povečal z okoli 0,23 na 7,3 odstotka. Organizacija ocenjuje, da je dejansko število primerov lahko še večje, ker vse več sodb ni javno objavljenih.

Nova ureditev določa še, da morajo mejni organi kitajskim državljanom odsvetovati potovanja v države in regije, ki jih oblasti ocenijo kot visoko tvegane.

Peking ukrep predstavlja predvsem kot zaščito državljanov pred kriminalom in nevarnostmi v tujini. Kritiki pa ga umeščajo v širše povečevanje nadzora nad mobilnostjo prebivalstva.

Kellogg meni, da širjenje omejitev kaže na krepitev ideološkega nadzora. Razmere ga spominjajo na obdobje Mao Zedonga, ko je bila Kitajska večinoma zaprta proti svetu.

Primerjava ima pomembno zgodovinsko ozadje. Mednarodna potovanja so za širši del kitajskega prebivalstva postala bistveno dostopnejša šele z reformami in odpiranjem države po Maovem obdobju, posebej pa so se razmahnila v zadnjih desetletjih 20. stoletja.